Sodišče v Strasbourgu (ESČP) je Rusiji 31. julija 2014 naložilo plačilo 1,86 milijarde evrov odškodnine delničarjem danes že neobstoječega Jukosa. A predsednik ustavnega sodišča Valerij Zorkin je danes za rusko tiskovno agencijo Tass v Sankt Peterburgu povedal, da bi bilo plačilo odškodnine iz proračunskih sredstev v nasprotju z načelom enakosti in pravičnosti.
Obenem ni izključil možnosti, da bi morda lahko ruske oblasti nekdanjim delničarjem, "ki so bili žrtve napačnih dejanj uprave" Jukosa, iz dobre volje povrnile nekaj denarja, katerega vir bi lahko bili v tujini skriti računi družbe, je še poročal Tass.
V Svetu Evrope so odločitev ruskega ustavnega sodišča danes označili za zaskrbljujočo in spomnili, da so sodbe ESČP za članice Sveta Evrope zavezujoče, spominja nemška tiskovna agencija dpa.
V Moskvi so zaradi sodbe v zvezi z Jukosom sodišče v Strasbourgu v preteklosti večkrat kritizirali in izražali dvom v njegovo učinkovitost. Ruski predsednik Vladimir Putin je nato konec leta 2015 podpisal zakon, ki Rusiji omogoča, da zavrne sodbe mednarodnih sodišč, vključno s sodbami ESČP.
V tem zakonu, ki je okrnil verodostojnost Rusije, ko gre za njeno članstvo v mednarodnih sporazumih, so številni videli prav način, na katerega se je Moskva izognila obvezi poplačila delničarjev Jukosa.
Ruska vlada je v začetku tega tisočletja razbila naftni gigant Jukos, še prej pa v ječo strpala njegovega šefa Mihaila Hodorkovskega, in to na podlagi obtožb, katerih cilj je bil po mnenju kritikov zajeziti njegove politične ambicije. Za zapahi oz. v delovnem taborišču je Hodorkovski preživel desetletje, nato so ga pomilostili. Konec leta 2013 je zapustil Rusijo in odšel na Zahod.
