V EPP, največji politični skupini, so sicer prepričani, da so s Tajanijem dobili povezovalnega predsednika parlamenta, ki bo promocijo evropske ideje postavil pred promocijo samega sebe, kot so sicer očitali njegovemu predhodniku, socialistu Martinu Schulzu (S&D).
Jih je pa zmotilo dejstvo, da je druga največja skupina S&D odstopila od doslej veljavnega dogovora, da polovico mandata parlament vodi član ene, drugo polovico pa član druge politične skupine. S&D je namreč tokrat vztrajala s svojim kandidatom, a ob nezmožnosti dogovora z nekaterimi manjšimi skupinami izgubila.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali to pomeni konec velike koalicije med EPP ter S&D in kaj to pomeni za učinkovito spopadanje z velikimi izzivi, ki čakajo EU, od množičnih migracij do vzpona skrajno desnih populističnih strank, ki bi po brexitu lahko pripeljale do izstopa še kakšne od držav članic iz EU in posledično do razpada EU. Še posebej veliko grožnjo vidijo v morebitni zmagi Marine Le Pen na naslednjih predsedniških volitvah v Franciji.
Latvijski poslanec iz EPP Krišjanis Karinš je na srečanju s slovenskimi novinarji v Strasbourgu sicer poudaril, da nobena politična skupina v tem sklicu nima večine, se je pa sedaj oblikovala koalicija s skupnimi temami med EPP, liberalci (Alde) in zmernimi konservativci (ECR), ki je po vsebini in idejah, ki jih zagovarjajo, bolj naravna kot koalicija s S&D, ki je slonela bolj ali manj na matematičnih izračunih.
Nemški poslanec EPP David McAllister pravi, da ni razumel vedenja S&D v zadnjih tednih, a kljub temu upa, da se bodo stvari umirile in da bo sodelovanje med obema skupinama pri pomembnih zadevah nujno.
Na drugi strani se v S&D veselijo možnosti odprte razprave o nekaterih pomembnih vprašanjih EU. Kot je naprej poudaril danski poslanec Jeppe Kofod, jih je marsikdaj zmotilo dejstvo, da je bilo vse dogovorjeno. "To bo odprlo možnost, da se jasno opredelimo do nekaterih vprašanj in da volivci spoznajo razlike med posameznimi političnimi skupinami," je napovedal.
"Zame je pomembneje, da najdemo dobre rešitve kot hitre. Po drugi strani pa moramo pri vprašanjih zunanje politike nastopiti
enotno," je med drugim poudaril.
Ob tem so nekateri največji izzivi povezani z brexitom in odnosi z ZDA po izvolitvi Donalda Trumpa za novega ameriškega predsednika.
EU medtem čaka kar nekaj dela za izboljšanje njenega delovanja. Poslanka EPP Viviane Reding je ob tem izpostavila več ključnih področij. Eno je razvoj lastnih obrambnih zmogljivosti oz. sodelovanje držav članic na obrambnem področju. Druga je implementacija finančnih institucij, vezanih v evro, znotraj pogodb EU. Pomembno je tudi izvajanje zakonodaje EU, pri čemer je omenila schengen, kjer del predvidenih aktivnosti, denimo okrepljen nadzor zunanjih meja in izmenjava podatkov med državami, še ni uresničen. Pomembna pa je tudi gradnja infrastrukture za digitalizacijo.
V manjših političnih skupinah si želijo, da bi novi predsednik Tajani imel posluh tudi zanje, ne glede na to, kako bo potekalo usklajevanje velikih skupin.
Kot je priznala sopredsednica skupine Zelenih Ska Keller, z izbiro Tajanija niso zadovoljni, predvsem zaradi njegove vloge v aferi Dieselgate in njegovih stališč glede pravic žensk in istospolno usmerjenih. "A tu je in skušali bomo sodelovati z njim," je napovedala.
Prizanesljivejši so v Alde, kjer so Tajanija podprli v zameno za podporo pri nekaterih vprašanjih. Kljub temu priznavajo, da se jim zdi Tajani šibkejši predsednik od dosedanjega predsednika, Nemca Schulza. Poslanec Aldeja Ramon Tremosa i Balcells je dejal, da šibkejši predsednik parlamenta pomeni "tudi neke vrste anestezijo za evropske projekte in nič pobud in proaktivnosti za izboljšanje in reformiranje institucij, ki jih potrebujemo". "Potrebujemo močan parlament, da bo imel vpliv, da bo lahko premikal stvari," je dodal.