c S

Malteški premier v Evropskem parlamentu pozval k vzdržni rešitvi migrantske krize

18.01.2017 16:02 Strasbourg, 18. januarja (STA) - Malteški premier Joseph Muscat, čigar država predseduje Svetu EU, je danes v Evropskem parlamentu predstavil prednostne naloge predsedovanja. Med drugim je pozval k vzdržni rešitvi migrantske krize in krepitvi socialne politike ter prestavil načrte glede brexita. Evroposlanci pa so ocenili, da Evropa v težkih časih potrebuje prepričljive odgovore.

Več poslancev je v razpravi v Strasbourgu izpostavilo, da Malta odgovornost prevzema v resnih časih, ko mora Evropa dati prepričljive odgovore glede gospodarstva, varnosti in migracij, ki si jih je malteško predsedstvo zadalo za prednostne naloge. Mnogi so tudi ocenili, da bo Malta kljub svoji majhnosti dober "kapitan EU".

"To je zadnji vlak, ki ga moramo ujeti, ko govorimo o strukturiranem upravljanju migracijske krize," je posvaril Muscat v Evropskem parlamentu. Po njegovem tega ni mogoče storiti le z več denarja, temveč je treba okrepiti nazor na zunanjih mejah unije ter vzpostaviti nov sistem delitve bremen in humanitarne koridorje.

Opozoril je tudi, da Evropi spomladi grozi nov begunski val. "Če danes ne bomo sprejeli nobenih odločitev, bomo kasneje, ko bo kriza tukaj, morali sprejeti veliko težje odločitve," je dodal.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je v zvezi z migrantsko krizo pozval Evropski parlament in Svet EU k okrepljenim prizadevanjem za reformo dublinske uredbe še v času malteškega predsedovanja.

"Malta ima izkušnjo z razmerami z begunci in migranti, računam na vas, da nam bo uspelo oblikovati učinkovito evropsko migracijsko politiko," je v razpravi poudarila evropska poslanka iz Slovenije Tanja Fajon (S&D/SD).

Pozdravila je pobudo Malte o vrhu v Valetti, ob tem pa izrazila upanje, da bo malteško predsedstvo iskalo tudi konkretne rešitve za prenovo unije.

Muscat je med prioritetami omenil tudi brexit. Po njegovem gre za zgodovinsko ironijo, da nekdanja britanska kolonija predseduje Svetu v EU v času sprožitve postopka za izstop Velike Britanije iz EU. "Želimo si pravičnega dogovora z Veliko Britanijo, a ne smemo biti popustljivi," je poudaril. Zatrdil je, da se bodo pogajanja o brexitu začela šele po uradnem sporočilu Londona o sprožitvi izstopa iz unije.

Napovedal je še, da bo po sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe kmalu sklical izredni vrh o brexitu, verjetno v štirih ali petih tednih.

Juncker pa je v zvezi z brexitom dejal, da bo storil vse, da bodo pogajanja z Veliko Britanijo prinesla uravnoteženo rešitev on spoštovanju pravil.

"Socialni vidik evropskega projekta je bistvo naše unije, zato nameravamo v prihodnjih šestih mesecih delati za okrepitev tega področja," je napovedal Muscat. Juncker je to podprl in izpostavil, da je socialni politiki treba dati prostor, ki si ga zasluži. "Storiti moramo vse, da uniji leta 2017 damo nov zagon, kajti brez tega ne bo preživela in mladi ji bodo obrnili hrbet," je še pozval predsednik Evropske komisije.

"Evropa bo stara 60 let. Vendar ne sme premišljevati o upokojitvi temveč o tem, kako bo napredovala," je nagovor evroposlancem sklenil Muscat.