Bivši belgijski premier Verhofstadt naj bi v zameno za odstop od lastne kandidature in podporo kandidatu desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Antoniu Tajaniju dobil zagotovilo, da bo okrepljena njegova vloga parlamentarnega pogajalca o brexitu.
Evropski poslanci naj bi na februarskem plenarnem zasedanju sprejeli resolucijo, v kateri naj bi zagrozili z vetom na končni dogovor o izstopu Velike Britanije iz unije, če ne bo Verhofstadt sodeloval v političnih pogajanjih.
V skladu z decembrsko izjavo voditeljev 27 članic unije naj bi bil Evropski parlament sicer vključen v pogajanja, a le na pripravljalna srečanja na nižjih ravneh.
Verhofstadtov položaj naj bi se še dodatno okrepil s tem, da naj bi bil po novem povabljen na sestanke tako imenovane "skupine G5", na katerih vodilni predstavniki Evropske komisije in parlamenta krojijo evropsko zakonodajo in politiko.
"Skupina G5" je doslej vključevala predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja, dosedanjega predsednika parlamenta Martina Schulza, prvega podpredsednika komisije Fransa Timmermansa, vodjo EPP Martina Webra in vodjo socialdemokratov, poraženca volitev Giannija Pittello.
Konservativci so evropskim liberalcem ponudili tudi položaj predsedujočega še neobstoječemu odboru za preiskavo terorističnih napadov v Evropi, ki ga je pred dnevi predlagal vodja EPP Manfred Weber.
Poleg tega naj bi liberalci po novem predsedovali tudi sestankom predsednikov parlamentarnih odborov. Ta položaj je doslej pripadal evropskemu poslancu iz EPP, bivšemu predsedniku parlamenta Jerzyju Buzku.
Evropski liberalci si lahko po neuradnih informacijah obetajo tudi podpredsedniški položaj v Junckerjevi komisiji. Po odhodu Bolgarke Kristaline Georgieve je namreč en podpredsedniški položaj prazen.
Juncker bi ga lahko dodelil Nemcu Güntherju Oettingerju, ki naj bi od Georgieve prevzel resor za proračun in človeške vire, vendar je ta poteza kočljiva zaradi njegovih spornih izjav o Kitajcih, ženskah in istospolno usmerjenih. Socialdemokrati so se tudi javno izrekli proti temu, da Oettinger postane podpredsednik.
Juncker bi lahko podpredsedniško vlogo zaupal komisarki za konkurenco, Danki Margrethe Vestager ali komisarki za trgovino, Švedinji Cecilii Malmström. S tem bi rešil tudi zagato zaradi izgube ženske na vodilnem položaju v komisiji.
Od evropskih liberalcev pa se po podpori Tajaniju pričakuje še podpora Poljaku Donaldu Tusku za drugi mandat na čelu Evropskega sveta. Tuskov prvi mandat, ki se izteče konec maja, je lahko enkrat podaljšan.
Volitve predsednika parlamenta so tako prinesle novo zavezništvo med konservativci in liberalci ter okrepile vlogo slednjih. Koliko bodo morali za nespoštovanje dogovora o delitvi mandata iz leta 2014 plačati socialisti, pa bo pokazal čas.
Konservativci, socialisti in liberalci so se namreč leta 2014 dogovorili, da bo predsednik parlamenta v prvi polovici tokratnega zakonodajnega mandata socialdemokrat, v drugi polovici pa iz vrst EPP, a so socialisti do konca vztrajali s svojim kandidatom Pittello.
Evropski liberalci so z 68 sedeži sicer četrta največja politična skupina v Evropskem parlamentu z 751 poslanci. Najmočnejša je z 217 sedeži EPP, sledijo socialdemokrati z 189 sedeži, na tretjem mestu pa so zmerni evroskeptiki, Evropski konservativci in reformisti (ECR) s 74 sedeži.
