Brexit lahko na javne finance EU vpliva po različnih kanalih. Veliko pozornosti je danes namenjene enkratnemu "ločitvenemu računu", a pomembnejši bodo verjetno srednjeročni strukturni učinki, izpostavljata avtorja članka Jörg Haas in Eulalia Rubio.
Članice EU so po njunem mnenju pred odločitvijo, ali bodo to luknjo pokrile z zvišanjem nacionalnih prispevkov, zmanjšanjem porabe ali s kombinacijo obojega.
Brexit bo v pogajanjih o prihodnjem večletnem evropskem proračunu, ki se začnejo leta 2018, še okrepil obstoječe razlike med neto plačnicami in neto prejemnicami, izpostavljajo v inštitutu.
Povečanju prispevkov bodo namreč po pričakovanjih nasprotovale neto plačnice, rezom pa tiste države, ki imajo trenutno največ koristi od kohezijske in kmetijske politike.
Ključna bo pri tem skupina držav, katerih prispevki na prebivalca in prejemki v okviru evropskega proračuna so skoraj uravnoteženi. To so Francija, Irska, Italija in Španija, ki se lahko nagnejo na eno ali drugo stran.
Brexit po mnenju avtorjev članka ponuja priložnost za reformo evropskega proračuna: neto plačnice bi lahko pristale na zvišanje prispevkov v zameno za korenito reformo odhodkovne strani proračuna ali pa bi istočasno prevetrili še prihodkovno stran na podlagi Montijevega poročila.
Sklicujeta se na poročilo skupine strokovnjakov pod vodstvom nekdanjega italijanskega premierja in evropskega komisarja Maria Montija, ki je v torek pozvala k reformi prihodkovne in odhodkovne strani evropskega proračuna.
Skupina meni, da je treba zagotoviti nove lastne vire. Med možnostmi omenja davek na izpuste CO2, enotni davek na goriva ali druge vrste energetskega ali okoljskega davka, enotni davek od dobička pravnih oseb, reformirani DDV ali davek na finančni sektor.
Montijeva skupina predlaga tudi ukinitev vseh popravnih mehanizmov ali "rabatov". Najbolj znan proračunski popust je tisti, ki si ga je priborila bivša britanska premierka, "železna dama" Margaret Thatcher z znamenitim stavkom, da "hoče nazaj svoj denar".
Če se EU ne bo uspela dogovoriti o rešitvah, lahko brexit resno ogrozi evropski proračun, opozarjajo v Inštitutu Jacques Delors.
Članice bi namreč lahko padle v skušnjavo, da bi začele rezati "nedodeljena" sredstva za infrastrukturo ali raziskave ali zviševati prispevke in uvajati dodatne rabate za pomiritev najbolj prizadetih neto plačnic, kar bi privedlo do "obskurnega sistema".
Inštitut je članek objavil dan pred govorom Mayeve o brexitu, v katerem je britanska premierka med drugim napovedala popoln brexit, tudi slovo od enotnega trga. Njen govor odmeva tudi ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu.
Za evropskega poslanca iz Nemčije Davida McAllisterja iz konservativne Evropske ljudske stranke (EPP) govor Mayeve ni bil presenečenje. Brexit bo trd, a naj ne bo tudi krvav, poziva poslanec. Kot napol Škot razume zaskrbljenost Škotov, ki so dobri Evropejci, tako kot Slovenci.
Luksemburžanka Viviane Reding iz EPP pa meni, da besede Mayeve sicer zvenijo lepo, a so težko izvedljive, zlasti napoved o hitrem prostotrgovinskem sporazumu po izstopu, saj se je EU s Kanado pogajala sedem let. Niti ni prepričana, da se bo brexit res zgodil. Je pa prepričana, da bo britanska izkušnja tako bridka, da bodo druge države krepko premislile, preden bodo šle po isti poti.
