"To lahko privede do neke vrste cenzure, ki se jo izrabi na napačne načine," je za dpa dejal Jagland, ki se boji, da bodo politiki nepriljubljeno mnenje označili za lažno novico in tako hitro končali z neljubo debato.
Vseeno pa podpira nedavni poskus družbenega omrežja Facebook v boju proti lažnim novicam, ko uporabniki označijo sumljive novice, te pa se nato preveri in po potrebi označi za dvomljive. "Vendar moramo paziti, saj gre tudi v tem primeru za svobodo mišljenja," je dodal Jagland.
Svet Evrope trenutno preučuje, če bo treba poleg ukrepov zasebnih podjetij uvesti tudi nove pravne standarde.
Jagland je opozoril, da je treba razlikovati med lažmi in napačnimi informacijami ter kaznivimi vsebinami. Slednje je treba obravnavati drugače. Pobude k nasilju, rasizmu, zanikanje holokavsta in otroška pornografija so kazniva dejanja in jih morajo zbrisati tudi spletne strani in družbena omrežja.
Jaglandu pa je pomemben tudi boj proti hekerskim napadom. "To je velika grožnja," je dejal. Svet Evrope trenutno dela na razširitvi sporazuma o spletnem kriminalu. Oblastem naj bi se omogočilo, da lažje dostopajo do podatkov, ki so shranjeni na strežnikih.
V Evropi, kjer bo letos potekalo več volitev, se bojijo, da bo prišlo do podobnih hekerskih napadov in vplivanja na volivce kot pri ameriških predsednikih volitvah. Pri sporazumu o spletnem kriminalu sodelujejo tudi ZDA, Rusija, ki je članica Sveta Evrope, pa konvencije ni podpisala.
