"Bilo je veliko dela za to zmago, tako s strani kandidata kot s strani politične skupine. Socialisti (S&D) so naredili veliko politično napako, ko so prelomili dogovor po izteku njihovega časa in mislim, da je nova politična slika normalen odgovor na to dejanje," je za STA dejal Lojze Peterle (EPP/NSi), ki se je v kandidacijskem postopku znotraj EPP tudi sam potegoval za položaj kandidata te politične skupine.
Kot je poudaril, so v Evropskem parlamentu prvič v novejši dobi volili predsednika na ta način. "Nismo navajeni voliti na tak način, zato je bilo nekaj turbulence," je dejal. Z liberalci se je dalo dogovoriti tudi za neke vsebinske poudarke, preostanek mandata pa bo njegovem mnenju najtežji v zgodovini parlamenta.
Milan Zver (EPP/SDS) je poudaril, da je z izvolitvijo Tajanija nastala nova močna proevropska in reformna koalicija EPP, Alde in ECR. Socialisti so z odstopom od prvotnega sporazuma z EPP po njegovem mnenju poslali evropskim državljanom slabo sporočilo, da se doseženih sporazumov ne spoštuje.
"Nova koalicija, nagnjena bolj v desno, bo zagotovila novo strukturo zakonodajne oblasti, zastavila si je pomembne vsebinske naloge, novi predsednik Tajani pa bo soočen z izzivom utrditve ugleda institucije, ki predstavlja srce evropske demokracije," je menil Zver.
"Zelo pomembno je, da se predsednik zaveda, da parlament ni prostor za uresničevanje njegovih osebnih ambicij, ampak demokratična institucija, kjer je pomembna volja ljudi," pa je ocenila poslanka Romana Tomc (EPP/SDS). Po njenem mnenju bo rdeča nit predsedovanja in hkrati najtežja naloga povrnitev zaupanja v EU in njene institucije.
Kot je še poudarila, se je treba zavedati, da porušenega zaupanja ne more popraviti zgolj predsednik EP, ampak na odnos ljudi do EU močno vplivata tudi predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije. "Vsi trije se morajo truditi za večjo učinkovitost in ohranjanje evropskih vrednot," je prepričana Tomčeva.
"Potrebujemo močno Evropo in močnega predsednika Evropskega parlamenta. Antonio Tajani to zagotovo je, saj je dober pogajalec in človek, ki gradi mostove znotraj političnih skupin v parlamentu," je o novem predsedniku parlamenta dejala Patricija Šulin (EPP/SDS).
Franc Bogovič (EPP/SLS) je menil, da v teh razburkanih časih, ko je precej negotovosti potrebujemo ljudi, ki bodo znali držati proevropsko linijo. "Tajani je izkušen politik in verjamem, da je dobra izbira," je dejal.
Kot pomembno je izpostavil Tajanijevo zavezo, da bo deloval povezovalno, pri tem pa je izrazil pričakovanje, da bo tudi sodelovanje s S&D teklo podobno kot doslej. "Ni prostora za osebne zgodbe," je menil.
Tanja Fajon (S&D/SD) je prepričana, da Evropski parlament potrebuje odločno vodstvo, ki bo kos prihodnjim izzivom in bo v negotovih gospodarskih in političnih razmerah ukrepalo modro in odgovorno. Fajonova je Tajanija pozvala k negovanju vrednot, ki jih zagovarjajo v S&D.
Po volitvah je po njenem mnenju "potrebno in nujno nesoglasja preseči". "V izzivih, ki so pred nami, bomo v parlamentu potrebovali bolj ambiciozno in transparentno večino, kot se je pokazala med volitvami. Čaka nas naporno obdobje in naša odgovornost je, da delujemo v interesu Evropejcev in za boljšo Evropo za ljudi," je dejala.
Poslanec iz vrst Alde/DeSUS Ivo Vajgl pa meni, da prihodnost delovanja parlamenta ni odvisna od njegovega prvega moža. "Sam sicer ne bi izbral tega kandidata, a kompromis je zame sprejemljiv. To je bolj kot kdajkoli čas, ko mora Evropa pokazati, da zna biti enotna," je dejal in dodal, da mora Evropa nastopiti s koherentno evropsko politiko in samozavestjo.
Poudaril je tudi, da bo EPP treba držati za besedo pri odločitvah o točkah, ki so predmet dogovora z Aldejem.
Igor Šoltes (Zeleni) se je v zadnjem krogu glasovanja vzdržal. Pojasnil je, da zato, ker nihče od kandidatov ni predstavil celovitega odgovora na to, kako se morata Evropski parlament in EU spremeniti, ohraniti evropske vrednote ter narediti EU bolj demokratično in blizu državljanom. Eden glavnih razlogov za vzdržanost pa je bil, kot navaja Šoltes, tudi ta, da "se oba kandidata, ki sta prišla v zadnji krog, kljub vsem utemeljenim pomislekom in argumentom še vedno zavzemata za potrditev sporazuma Ceta".
Sicer pa si želi predvsem, da bi Evropski parlament deloval čim bolj pregledno in da bi bili priča čim manj zakulisnim igricam.
