Evropski proračun se mora po mnenju strokovnjakov bolj osredotočiti na skupne izzive, kot so zavarovanje zunanjih meja, stabilizacija sosedstva in soočanje s podnebnimi spremembami.
"Novi viri bi pomagali zagotoviti premik k preprostejšemu, preglednejšemu, pravičnejšemu in bolj demokratičnemu sistemu. Zdaj je priložnost, da zagotovimo ustrezno financiranje evropskega projekta v prihodnosti. Ne zapravimo te priložnosti," poudarja Montijeva skupina.
Trenutni sistem evropskega financiranja je po mnenju strokovnjakov "začarani krog" bitk med "prejemnicami" in "plačnicami", ki jih državljani dojemajo kot igro, v kateri ena članica pridobi na račun druge, medtem ko imajo v resnici vse koristi od članstva v EU.
Montijeva skupina sicer jasno poudarja, da predlagana reforma ne predvideva povečanja evropskega proračuna. Predlogi za uvedbo novih virov bi dejansko zmanjšali prispevke iz naslova bruto nacionalnih dohodkov (BND) članic, pravijo strokovnjaki.
Med morebitnimi novimi viri evropskega financiranja, ki bi lahko delno nadomestili sredstva iz naslova BND, Montijeva skupina omenja davek na izpuste CO2, enotni davek na goriva ali druge vrste energetskega ali okoljskega davka, enotni davek od dobička pravnih oseb, reformirani DDV ali davek na finančni sektor.
Poleg tega skupina poziva k preučitvi drugih prihodkov, na primer v okviru politik, kot so nadzor meje, digitalni enotni trg, zaščita okolja ali energetska učinkovitost.
Montijeva skupina predlaga tudi ukinitev vseh popravnih mehanizmov ali "rabatov", kar je v kontekstu brexita razumljiva poteza. Najbolj znan rabat ali proračunski popust je tisti, ki si ga je priborila bivša britanska premierka, "železna dama" Margaret Thatcher z znamenitim stavkom, da "hoče nazaj svoj denar".
Skupino strokovnjakov pod Montijevim vodstvom so ustanovili februarja 2014, da bi pripravili predloge o tem, kako pregledneje, preprosteje, pravičneje in bolj demokratično financirati evropski projekt. Komisija bo njihove predloge upoštevala pri pripravi naslednjega večletnega finančnega okvira.
Proračun EU se večinoma financira iz lastnih virov. Letni prihodki morajo v celoti pokriti letne odhodke. Prihodki so tradicionalna lastna sredstva, sredstva iz davka na dodano vrednost (DDV) in sredstva iz naslova bruto BND članic.
Največ, približno 70 odstotkov prihodkov, so po podatkih iz leta 2015 predstavljala sredstva iz naslova BND. Po približno 12 odstotkov pa predstavljajo tradicionalna lastna sredstva, ki vključujejo carinske in kmetijske dajatve, ter sredstva iz DDV.
