Evropski nalog za zamrznitev bančnih računov, ki velja za vse članice EU, razen Velike Britanije in Danske, lahko upnik uporabi, preden začne postopke v izterjavi zoper dolžnika ali kadarkoli do izdaje sodne odločbe ali sklenitve sodne poravnave. Upnik ga lahko uporabi tudi, ko ima v rokah sodno odločbo, sodno poravnavo ali listino, ki določa obveznost poplačila upnikovega zneska.
Z evropskim nalogom za zamrznitev bančnih računov se lahko zavarujejo zapadli zahtevki in zahtevki, ki še niso zapadli v plačilo, če izhajajo iz transakcije, do katere je že prišlo. Upnik pa ga ne more pridobiti, če je bil nad dolžnikom uveden insolventni postopek.
Za pridobitev naloga mora upnik praviloma dokazati nevarnost, da bi bila izterjava brez tega ukrepa zelo otežena, izkazati mora relativno uspešnost zahtevka zoper dolžnika ter vplačati varščino v višini zahtevka. Upnik mora v vlogi za izdajo naloga navesti razloge, zaradi katerih domneva, da ima dolžnik pri neki banki v določeni državi članici enega ali več računov, hkrati pa mora dati zahtevo za pridobitev informacij o računu.
Nalog deluje po principu učinka presenečenja, saj o vložitvi predloga za njegovo izdajo dolžnik ni obveščen. Dolžnik ima možnost pritožbe, če pogoji ali zahteve, določeni v uredbi, niso bili izpolnjeni ali če so se okoliščine, ki so privedle do izdaje naloga, tako spremenile, da izdaja naloga ne bi bila več upravičena.