Sedanja minimalna plača v višini 790,73 evra bruto oz. 604,35 evra neto ne omogoča dostojnega življenja, je na novinarski konferenci v Ljubljani v imenu vseh sindikalistov spregovorila izvršna sekretarka pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andreja Poje. Kot je izpostavila, je sramotno, da vlada že toliko let ni izračunala, kakšen dohodek potrebuje odrasla oseba, da preživi. Zadnji podatki so tako iz leta 2009 in kažejo, da je nujno potrebnih 606 evrov. Prejemniki minimalne plače še vedno prejmejo nižjo neto plačo od tega zneska, je bila ostra.
Povedala je, da se je minimalna plača od leta 2014 povišala zgolj za 0,2 odstotka oziroma za 1,6 evra bruto, in to kljub temu, da se od tedaj najbolj zvišujejo prav cene tistih izdelkov - hrane, obleke, obutve -, ki predstavljajo največji delež v košarici zaposlenih s to plačo.
Spomnila je še na gospodarsko rast po letu 2014, povečujeta pa se tudi zaposlenost in poslovanje gospodarskih družb. Po zadnjih podatkih so se čisti dobički slednjih v letu 2015 povišali za 126,7 odstotka na na 1,64 milijarde evrov. "Ne moremo mimo dejstva, da si na primer v trgovini nekateri menedžerji z lahkim srcem izplačujejo polmilijonska izplačila, ki jih prigarajo njihovi zaposleni na minimalnih plačah," je dodala.
V Sloveniji se oddaljujemo od minimalne plače kot zneska, ki bi delavcu omogočal normalno preživetje, se je strinjal predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (KS 90) Peter Majcen. Po evropskih smernicah se višina minimalne plače približuje 60 odstotkom povprečne plače, v Slovenji pa komaj presega 50 odstotkov, je izpostavil.
Predsednica Konfederacije novih sindikatov Slovenije Neodvisnost (KNSS) Evelin Vesenjak je šla še dlje. Kot je dejala, "obstaja razlika med živeti in preživeti". Prepričana je, da se je treba boriti, da bodo delavci začeli živeti.
Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek pa je izpostavil, da bi se morale v Sloveniji zvišati tudi ostale plače. Po njegovih besedah bi bilo treba celovito preučiti obravnavo plač v povezavi z dohodninskim sistemom in razmisliti o prenovi plačnega sistema, predvsem v zasebnem sektorju. V tej luči se je zavzel tudi za razmislek o morebitni prenovi splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.
"Ko je leta 2008 nastopila kriza, so se mnogi delodajalci obračali na nas in govorili, da je kriza, da dobičkov ni, da jih je treba razumeti, da smo vsi na istem čolnu. Na to logiko že nekaj let pozabljajo, dobički so tu, gospodarska rast je nesporna. A v tem čolnu so le še delavci, delodajalcev pač ni, so na gliserjih," je kolege dopolnil predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Sindikati predlagajo, da se minimalno plačo januarja v okviru redne uskladitve zviša za pet odstotkov na 830 evrov bruto oziroma na 630 evrov neto. To vprašanje bo tudi na dnevnem redu petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).
Znesek minimalne plače za tekoče leto določi minister za delo. Pri določitvi višine upošteva rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarsko rast in gibanje zaposlenosti. Navadno se upošteva le inflacija, v tem primeru bi minimalna plača letos zrasla za 0,5 odstotka oz. malenkost manj kot štiri evre bruto na 794,68 evra bruto.
V ZL pa so minuli teden predlagali, da se minimalna plača januarja v okviru redne uskladitve zviša na 645 evrov neto, septembra pa z novelo zakona o minimalni plači na 700 evrov neto.
Trenutno minimalno plačo prejema 22.720 v zasebnem in nekaj čez 8000 zaposlenih v javnem sektorju.
