Brglez je v objavljenem pisnem odzivu tudi izpostavil, da se "državni zbor zaveda svoje odgovornosti, da zagotovi, da je vsa zakonodaja, ki jo sprejme, strogo skladna z ustavnimi določbami in mednarodnimi obveznostmi Slovenije".
Poudaril je tudi, da "Slovenija je in ostaja zavezana k celovitemu uresničevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih zagotavljajo ustava RS in relevantni mednarodni instrumenti, katerih pogodbenica je naša država, vključno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah".
Glede na to, da je predlagana zakonska novela, ki jo je predstavila vlada, "še v zgodnjih fazah zakonodajnega postopka", so še vedno možne "morebitne potrebne spremembe". "Prepričan sem, da bodo poslanke in poslanci DZ v največji možni meri upoštevali mnenja relevantnih služb DZ in uglednih pravnih strokovnjakov," je še zatrdil Brglez in poudaril "svojo zavezanost k ustavnosti in zakonitosti", ki da ga ne vežeta le kot predsednika DZ, "ampak kot poslanca in državljana Republike Slovenije".
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Muižnieks je sicer v ponedeljek v pismu Brglezu pozval poslance, naj predlagano novelo zakona o tujcih zavrnejo, ker da je v nasprotju z več evropskimi in mednarodnimi standardi.
"Glavni očitek leti na to, da ni nobenega postopka individualne obravnave, v katerem bi ocenili, ali nekdo, ki pride na slovensko mejo oz. ki naj bi ga izgnali, ima upravičene potrebe po zaščiti oz. mu grozi mučenje ali pošiljanje v države, kjer bi mu to grozilo posredno ali neposredno. To je največji problem," je opisal komisar v pogovoru za STA.
"Trenutni predlog novele sicer predvideva izjeme za bolne, za mladoletne brez spremstva ali če obstaja resna nevarnost mučenja, vendar brez individualne obravnave tega ni mogoče ugotoviti. Zato je treba v predlogu to spremeniti," je dodal.
"Jasno je, da vsi, ki bodo prispeli na slovensko mejo, ne bodo potrebovali mednarodne zaščite in da bo nekatere mogoče vrniti v njihove države izvora. Vendar pa tega ni mogoče vedeti, dokler se ne opravi individualna obravnava," je še povedal Muižnieks.
Komisar je obžaloval tudi utemeljevanje novega zakona o tujcih na tem, da je "treba znižati stopnjo varnostne ogroženosti za slovensko prebivalstvo". "To pošilja negativno sporočilo javnosti, ko prikazuje migrante in prosilce azila kot grožnjo, namesto da bi se poudarjalo, da mnogi od njih bežijo z območij konfliktov in potrebujejo zaščito," je tudi v pismu poudaril komisar.
"Določena varnostna vprašanja lahko obstajajo, vendar bi ustrezen proces z individualnimi pogovori dejansko lahko povečal možnosti identifikacije in odkrivanja tistih, ki bi lahko predstavljali varnostno grožnjo, s čimer bi dejansko zagotovili boljšo zaščito prebivalstva," je prepričan Muižnieks.
"Mislim, da je bila Slovenija do zdaj pomemben zagovornik človekovih pravic v Svetu Evrope in v Evropi širše. Bila je dober primer drugim državam v regiji in bilo bi škoda, če bi zdaj to izgubila. Bojim se negativne verižne reakcije v regiji in to bi rad preprečil," je še dodal in izrazil pričakovanje, da bo Slovenija vsaj upočasnila tempo sprejemanja novele "in da bo zagotovila, da bodo zakonski predlogi v skladu z njenimi mednarodnimi obveznostmi".
DZ bo sicer predlog novele zakona o tujcih obravnaval po nujnem postopku na januarski seji, ki se bo začela prihodnji ponedeljek. Pristojni odbor DZ za notranje zadeve bo predlog obravnaval v petek. Predlog se lahko v parlamentarnem postopku še spremeni.
Muižnieks je bil že drugi visoki predstavnik Sveta Evrope, ki je izrazil zaskrbljenost zaradi predlagane zakonske novele. Prejšnjo sredo je zaskrbljenost v pismu premierju Miru Cerarju izrazil tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland.