Verhofstadt bo podprl kandidata največje skupine, Evropske ljudske stranke (EPP) Antonia Tajanija, potem ko sta Alde in EPP dosegla dogovor o sodelovanju. Kot je v pismu poslanskim kolegom poudaril Verhofstadt, z dogovorom lahko Evropa začne spet napredovati. Po njegovem je proevropska koalicija za reformo in krepitev unije absolutno nujna v času novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ruskega predsednika Vladimirja Putina in številnih drugih izzivov, s katerimi se sooča Evropa.
Z dogovorom med EPP in Alde so se močno povečale možnosti za izvolitev Tajanija za novega predsednika parlamenta.
V dogovoru skupini poudarjata, da potrebujemo močno EU, da je nacionalisti in populisti ne bodo uničili od znotraj in od zunaj, za kar si prizadevajo. Zato je potrebna proevropska koalicija, da bi se zoperstavili tem poskusom in zato so se EPP in liberalci odločili sodelovati in ponuditi skupno platformo kot začetek proevropskega sodelovanja. K temu so povabili še druge proevropske skupine.
Med prednostnimi nalogami v dogovoru izpostavljajo predlog komisiji in Evropskemu svetu za vzpostavitev skupnega razmisleka o prihodnosti Evrope, krepitev strategije za rast, stabilnost, trajnosten razvoj in investicije ter uresničevanje pariškega podnebnega dogovora. Skupini se zavzemata tudi za uporabo obstoječih instrumentov v primeru kršitev temeljnih evropskih načel in vrednot ter ustanovitev novega mehanizma EU za demokracijo, vladavino prava in temeljne pravice. Med prioritetami omenjajo tudi krepitev evropskih varnostnih kapacitet in sodelovanje parlamenta v pogajanjih o brexitu.
Slovenski poslanec iz vrst Aldeja Ivo Vajgl (Alde/Desus) je slovenskim novinarjem dejal, da gre za vsebinski dogovor na področju človekovih pravic in demokracije ter da so v EPP sprejeli obveznost, da se bodo aktivno postavili do držav, kot sta Poljska in Madžarska.
"Kompromis je zame sprejemljiv, s stisnjenimi zobmi bom glasoval zanj," je še dejal Vajgl. Po njegovem je bolj kot kdajkoli čas, ko mora Evropa pokazati, da zna biti enotna. "Zavedamo se, da je Evropa nekako stisnjena med Trumpom na eni in Putinom na drugi strani ter da mora nastopiti s koherentno evropsko politiko in samozavestjo." Poudaril je, da so tudi v Aldeju različni pogledi, a da bodo večinsko podprli doseženi dogovor, vendar pa bo EPP treba držati za besedo pri odločitvah o točkah, ki so predmet dogovora.
V igri za prvega med 751 poslanci poleg Tajanija ostajajo še Gianni Pittella iz S&D, Belgijka Helga Stevens iz vrst zmerno evroskeptičnih Evropskih reformistov in konservativcev (ECR), Britanka Jean Lambert iz vrst Zelenih, predstavnica združene levice Italijanka Eleonora Forenza ter Romun Laurentiu Rebega iz skrajno desne ENF Marine Le Pen.
Prvi krog volitev se je začel s kratko predstavitvijo vseh kandidatov.
Tajani je pozval k spremembam, pri čemer bi bil kot predsednik parlamenta zagovornik vseh. "Potrebujemo predsednika, ne premierja, ter bolj demokratično Evropo, ki se ne bo zapisala v trdnjavo v Bruslju temveč se bo približala državljanom," je dejal. Povedal je še, da ne bo predložil nobenega programa, saj je njegov program program parlamenta.
Pitella je znova izključil možnost velike koalicije z EPP. "Ne glede na izid glasovanja ne bo več velike koalicije. Ne bo privilegiranega dogovora med velikimi," je poudaril in dodal, da potrebujemo večjo preglednost kot doslej in pogumnejšo Evropo.
"Ne podprite kandidata, ki stoji le za svojo agendo. Podprite tistega, ki želi zastopati vse. Tistega, ki vam bo prisluhnil," je pozvala Helga Stevens, ki je dodala, da zna dobro poslušati, čeprav je gluha.
Forenza pa je dejala, da s svojo kandidaturo ne zastopa svoje skupine temveč upanje na spremembe in diskontinuiteto v parlamentu. K spremembam je pozval tudi Laurentiu Rebega, ki je brexit označil za prvi alarm za EU. Lambertova pa je izrazila upanje, da bodo imeli poslanci pogum, da izberejo žensko iz manjše politične skupine, kot so Zeleni.
Če v prvem krogu noben od kandidatov ne bo prejel potrebne absolutne večine veljavnih oddanih glasov, se za položaj lahko poteguje še kdo. Po parlamentarnem poslovniku glasovanje o predsedniku parlamenta namreč poteka tajno v največ štirih krogih, pri čemer lahko v drugem in tretjem krogu v boj za položaj vstopijo nova imena.
Če prvi trije krogi ne bodo dali zmagovalca, se bosta v četrtem, ki bo, če bo potreben, ob 21. uri, pomerila poslanca z največ glasovi v tretjem krogu.
