V WEF izpostavljajo, da se mnogi volivci v svojih domovinah počutijo zapostavljene, to pa spodkopava politično in družbeno kohezijo. Leta ustvarjanja pritiska so se lani kristalizirala v obliki odločitve Britancev, da zapustijo EU, in izvolitve političnega novinca Trumpa za predsednika ZDA. Tovrstni pretresi bi se lahko nadaljevali tudi letos z volitvami na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji in tudi Italiji.
Predvsem Trump s svojimi izjavami nenehno razburja javnost. Med drugim napoveduje protekcionistično politiko, ki bi lahko prizadela rast svetovnega gospodarstva. Njegova ost je posebej uperjena zoper Kitajsko in Mehiko, te dni pa je napadel tudi evropske zaveznike. Kritiziral je Nato in napovedal dodatne izstope držav iz EU. Znova pa je nakazal možnost dogovora z Rusijo, da bi olajšali sankcije.
V luči populizma naj bi na forumu beseda tekla tudi o globalizaciji in družbeni neenakosti, pri čemer skrbi predvsem dohodkovna neenakost, ob tem pa tudi o podnebnih spremembah. Tudi boj zoper te po Trumpovi izvolitvi ni več tako gotov, saj je bodoči ameriški predsednik napovedal izstop ZDA iz novega globalnega podnebnega dogovora, pariškega sporazuma.
Srečanja, ki bo do petka potekalo pod geslom Odzivno in odgovorno vodenje, se sam Trump ne bo udeležil, bo pa na njem prvič sodeloval kak kitajski predsednik.
