V pogovorih za britanski Times in nemški Bild je bodoči 45. predsednik ZDA pet dni pred prisego v prvi vrsti ponudil roko sprave Rusiji, proti kateri je odhajajoča administracija Baracka Obame uvedla sankcije zaradi vpletanja v krizo v Siriji in Ukrajini, zasedbe ukrajinskega polotoka Krim in hekerskih napadov za vplivanje na ameriške volitve. Podobno so sankcije proti Rusiji zaradi zasedbe Krima leta 2015 uvedle tudi evropske države.
Nakazal je možnost, da bi dosegli dogovor glede zmanjšanja arzenala jedrskega orožja in olajšanja pritiska sankcij, vendar brez podrobnosti. "Rusija trenutno zaradi sankcij močno trpi, vendar mislim, da bi se lahko kaj zgodilo, kar bi koristilo veliko ljudem," je dejal Trump.
Kopico kontroverznih izjav za evropske zaveznike, nervoznih zaradi ruskih agresivnih potez v Ukrajini, je znova navrgel tudi na račun zveze Nato. "Že pred časom sem dejal, da ima Nato težave (...) Kot prvo, je zastarel, ker je bil zasnovan že dolgo dolgo let nazaj. Kot drugo pa države ne plačujejo, kar bi morale plačevati," je dejal za najbolj prodajan nemški dnevnik Bild.
Stroški za varnost so že dolgo v ospredju razprav v Natu. Skoraj 70 odstotkov vseh sredstev, ki jih skupno za vojsko nameni 28 članic zavezništva, sicer pokrijejo ZDA, večina zaveznic pa tudi (še) ne dosega dogovorjenih dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za obrambo.
"Države torej ne plačujejo svojega poštenega deleža in zdaj naj bi jih mi branili. (...) Le pet držav plačuje, kar mora plačevati. Pet. To ni veliko," je dejal Trump.
V Natu so na kritike o zastarelosti organizacije odgovorili, da popolnoma zaupajo v ohranitev močnega zavezništva z ZDA. Generalni sekretar Jens Stoltenberg je dejal, da je "popolnoma prepričan, da bo nova ameriška administracija ostala zavezana Natu".
V pogovoru za Times in Bild se je Trump posvetil tudi odhodu Velike Britanije iz EU in ocenil, da se bo "brexit na koncu izkazal za dobro stvar". Zavzel se je tudi za hiter trgovinski dogovor z "Veliko Britanijo po EU", ki bo po njegovih besedah "dober za obe strani". "Zelo močno si bomo prizadevali za to, da bi ga dosegli hitro in dobro," je dejal Trump.
Britanski zunanji minister Boris Johnson je Trumpovo napoved dogovora označil za "zelo dobro novico".
Visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini pa je ob tem opozorila, da pogajanj o trgovinskem dogovoru ZDA in Velike Britanije ne more biti, dokler je slednja članica EU.
Bodoči ameriški predsednik je obenem potrdil še, da se bo že kmalu po petkovi prisegi sestal z britansko premierko Thereso May. Ta bo v torek predstavila svojo strategijo glede brexita, ki naj bi bil po poročanju nedeljske izdaje Timesa "čisti in trdi brexit", torej popolni odhod Velike Britanije iz skupnega trga in drugih struktur EU.
Trump je napovedal tudi, da bodo britanskemu zgledu odhoda iz EU sledile tudi druge države. Večinoma zaradi velikega pritiska migrantov in beguncev, je prepričan.
"Če ne bi bili prisiljeni sprejeti beguncev, tako veliko, z vsemi problemi (...) mislim, da ne bi bilo brexita. To je bila kaplja čez rob," je dejal.
Zaradi begunske krize v Evropi je kritiziral tudi nemško kanclerko Angelo Merkel, ker je v državo spustila tako veliko število migrantov. Namignil je, da bi to lahko predstavljalo tudi varnostni problem.
"Mislim, da je naredila zelo katastrofalno napako, to je, ko je sprejela vse te ilegalce, saj veste, ko je sprejela vse te ljudi od vsepovsod, od koder so prišli. In nihče niti ne ve, od kje so prišli," je dejal Trump, ki sicer Merklovo, kot je dejal, "zelo spoštuje".
Nemška kanclerka je članice EU pozvala, naj jih ostre besede, ki jih je izrekel Trump, ne zmedejo. "Mislim, da imamo Evropejci svojo usodo v lastnih rokah," je dejala Merklova. Z gospodarsko močjo in učinkovitimi strukturami odločanja bi lahko bila EU po mnenju Merklove kos terorizmu, digitalizaciji in drugim težavam.
Merklova je poudarila še, da je boj proti terorizmu za vse velik izziv. "To bi še enkrat jasno ločila od vprašanja beguncev," je dejala. Številni Sirci namreč niso pobegnili le pred državljansko vojno, temveč tudi pred terorizmom v svoji državi.
K enotnosti Evropejcev pa je tudi francoski zunanji minister Jean-Marc Ayrault. "Moč Evrope je njena enotnost," je poudaril.
Mogherinijeva je izpostavila 100-odstotno prepričanje, da bo EU držala skupaj. Poudarila je tudi, da glede Trumpove politike toliko stvari še ni jasnih in da se ne bo odzivala na namere, preden te postanejo politike.
Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je medtem dejal, da je treba na zasedanje v Bruselj čim prej povabiti novega ameriškega zunanjega ministra, da iz prve roke izvejo ameriška stališča.
Odhajajoči ameriški državni sekretar John Kerry je medtem v pogovoru za CNN branil EU, Merklovo in njeno begunsko politiko. "Iskreno mislim, da je za novoizvoljenega predsednika neprimerno, da se v notranjo politiko drugih držav vpleta na tak neposreden način," je dejal Kerry.
"Mislim, da moramo biti zelo pazljivi glede tega, da enemu najmočnejših voditeljev v Evropi - in tudi enemu najpomembnejših, glede na to, čemu se približujemo - rečemo, da je naredil napako," je še izpostavil.
Trump sicer je napovedal še, da bodo ZDA avtomobilskemu proizvajalcu BMW naložile visoke dajatve, če ne bo opustil svojih načrtov za gradnjo tovarne v Mehiki namesto v ZDA. Pri BMW so se odzvali s sporočilom, da gradnja tovarne v mestu San Luis Potosi poteka po načrtih in da naj bi bila dokončana leta 2019. Nemški podkancler in gospodarski minister Sigmar Gabriel pa je poudaril, da bo v primeru uvedbe 35-odstotnega davka na uvoz nemških vozil ameriška avtomobilska industrija slabša, šibkejša in dražja.
