Od lanskega srečanja v Davosu je v svetu prišlo do dramatičnih sprememb. V WEF izpostavljajo, da se mnogi volivci v svojih domovinah počutijo zapostavljene, to pa spodkopava politično in družbeno kohezijo. Leta ustvarjanja pritiska, vsaj od svetovne gospodarske krize naprej, so se lani kristalizirala v obliki odločitve Britancev, da zapustijo EU, in izvolitve političnega novinca Donalda Trumpa za novega predsednika ZDA.
Populistični pretresi bi se lahko nadaljevali tudi v letošnjem letu z volitvami na Nizozemskem, v Franciji, Nemčiji in verjetno tudi Italiji.
Prav fenomen populizma, ko politik ali politično gibanje pretirano poudarja razkol med ljudstvom in elitami, skupaj z njim pa še vse močnejši srd zoper globalizacijo, bi lahko pomembno zaznamovala tudi letošnje štiridnevno dogajanje v Davosu, ki bo sicer potekalo pod geslom Odzivno in odgovorno vodenje.
V tej luči bo močno odmevala predvsem izvolitev Trumpa, ki bo inavguriran v petek. Svetovno gospodarstvo bo letos po napovedih raslo naprej, a so obeti dolgoročno negotovi prav zaradi grozeče protekcionistične politike, ki se obeta pod novim predsednikom ZDA. Kot je znano, je Trump volitve dobil tudi z obljubami, da bodo ZDA izstopile iz trgovinskih sporazumov ter zvišale carine na izdelke, uvožene iz Mehike in s Kitajske.
Foruma, ki bo vrata odprl v torek, zaprl pa v petek, se sam Trump sicer ne bo udeležil, bo pa na njem prvič sodeloval kak kitajski predsednik. Svojo udeležbo je namreč potrdil Xi Jinping. Organizatorji pričakujejo, da bo kot prvi mož države, ki je prvakinja v globalizaciji, nakazal, kako namerava Kitajska v mednarodni politiki v tem prelomnem času, ko svet potrebuje nove koncepte, prevzeti odgovorno vlogo.
"Vsak poenostavljen pristop za spopad s kompleksnimi globalnimi temami je obsojen na propad. Ne moremo imeti le populističnih rešitev," je na nedavni novinarski konferenci v Ženevi v zvezi z naraščajočim antiglobalizmom, ki ga predstavljata Trump in brexit, dejal ustanovitelj in prvi mož WEF Klaus Schwab.
Xi se je sicer po Trumpovi izvolitvi že zavezal, da se bo boril proti protekcionizmu in da bo nadalje podpiral multilateralne trgovinske dogovore.
V luči naraščajočega populizma naj bi bilo na švicarskem dogodku govora tudi o neenakosti v družbi. WEF kot največje tveganje za svetovno gospodarstvo v letošnjem letu vidi rastočo dohodkovno neenakost. V raziskavi, ki so jo objavili teden dni pred začetkom srečanja, izpostavljajo, da bodo reforme tržnega kapitalizma nujne za ubranitev pred rastočim nezadovoljstvom in populističnimi gibanji.
Rast dohodkovnega in premoženjskega neskladja bo po mnenju avtorjev raziskave o globalnih tveganjih najpomembnejši faktor pri določanju svetovnega razvoja v prihodnjih 10 letih.
Pričakovati je tudi intenzivno razpravo o vse večji moči robotike in grožnji, ki jo roboti predstavljajo delovnim mestom. Brez uspešnega upravljanja človeških virov oz. usposabljanja delavcev bi namreč lahko tehnologija več delovnih mest uničila kot ustvarila.
Še vedno pa so aktualne tudi druge teme, predvsem grozeče podnebne spremembe, saj ekstremni vremenski dogodki predstavljajo za svet najbolj izrazito tveganje. Trump je pred izvolitvijo podnebne spremembe označil za potegavščino, za prevaro v korist Kitajcev, in napovedal umik ZDA iz novega globalnega podnebnega dogovora, pariškega sporazuma.
Foruma se bo udeležilo okoli 3000 predstavnikov politike in gospodarstva. ZDA bosta predstavljala odhajajoča podpredsednik Joe Biden in ameriški zunanji minister John Kerry, po Schwabovih besedah pa tudi nekdo iz bodoče Trumpove administracije.
Med udeleženci pa letos ne bo nemške kanclerke Angele Merkel in kanadskega premierja Justina Trudeaua.
Prav tako bo manjkal evropski komisar Jean-Claude Juncker. Evropska komisija bo sicer kot prispevek k razpravam predstavila svoje prednostne naloge in ukrepe za soočanje z izzivi na področju migracij, varnosti, gospodarstva, podnebnih sprememb in energetike. Delegacijo 12 komisarjev bo vodil prvi podpredsednik Frans Timmermans.
