Potrditev Junckerjevega načrta, ki je od ustanovitve zagnal več kot 70 milijard investicij v EU, je med dosežki prve polovice mandata parlamenta omenilo pet od osmih slovenskih evroposlancev - Milan Zver, Romana Tomc, Patricija Šulin (vsi EPP/SDS), Franc Bogovič (EPP/SLS) in Tanja Fajon (S&D/SD). Bogovič je dodal, da se rezultati že kažejo v večji gospodarski aktivnosti in manjši brezposelnosti v vseh državah, tudi v Sloveniji.
Uspeh je po njegovem tudi izvedba finančne perspektive, saj je kohezijska politika zelo pomembna za nekatere članice unije, ter ponoven dvig cen kmetijskih proizvodov, ki je sledil velikemu padcu cen zaradi ukinitve mlečnih kvot, sankcij proti Rusiji in ruskih protiukrepov.
Zver med dosežki vidi še povečanje proračuna za program Erasmus+ in zmanjšanje cene gostovanja za mobilno telefonijo.
Tomčeva je naštela tudi svoje uspehe, kot sta soavtorstvo resolucije o znakovnem jeziku in spremembe v poslovniku Evropskega parlamenta.
"V pogajanjih s Svetom EU o evropskih proračunih za leta 2015, 2016 in 2017 smo dosegli razdelitev omejenih proračunskih sredstev na način, ki omogoča uspešno soočanje z aktualnimi problemi kot so problemi varnosti, migracij in beguncev, spodbujanje investicij, rasti in delovnih mest, kot tudi prizadevanja za manj birokratski dostop do EU sredstev," je kot uspeh izpostavila Patricija Šulin. Pomemben dosežek se ji zdi tudi sprejetje četrtega železniškega paketa.
Po oceni Fajonove pa je Evropski parlament v zadnjih letih utrdil svoj ugled in pridobil več moči pri oblikovanju pomembnih evropskih politik. Med dosežki je omenila tudi načrt za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi, ukrepe za poglabljanje bančne in monetarne unije, pariški podnebni dogovor, protiteroristične ukrepe ter omejitev uporabe plastičnih vrečk. Ob tem je obžalovala, da so glede obvladovanja begunske krize prevladovali predvsem varnostni ukrepi.
"Največji dosežek parlamenta je v minuli polovici mandata bilo dejstvo, da se je parlament vsaj v veliki meri uveljavil kot dejavnik odločanja, ne samo kot delovno telo posvetovalne narave," je menil Vajgl. Parlament je v tem času opravil tudi zajetno zakonodajno delo in sprejel veliko političnih dokumentov, ki imajo vrednost kot usmeritev k iskanju skupnih poti in pogledov na vprašanja, ki se v konkretni obliki kažejo od države do države v drugačni luči.
"Lažje kot o dosežkih žal lahko govorimo o vrsti zamujenih priložnosti," pa je bil kritičen Igor Šoltes (Zeleni). Med njimi je izpostavil nezmožnost ustreznega in humanega reševanja begunske krize ter ignoriranje pomislekov državljanov in civilne družbe v primeru sporazuma Ceta. EU po njegovem tudi ni uspela zagotoviti ustreznih ukrepov za boj proti davčnim utajam in sprejeti zakonodaje, ki bi celovito zaščitila žvižgače.
Tako kot dosežke poslanci različno vidijo tudi izzive, ki so pred njimi in unijo v prihodnjih dveh letih in pol.
Tomčeva je izpostavila tri. Prvi je, kako zagotoviti varnost državljanov. Drugi, kako zmanjšati birokracijo, ki duši predvsem mala in srednja podjetja, motor evropskega gospodarstva. "Tretji pa, kako okrepiti vlogo EU, jo narediti močnejšo, bolj povezano in enotno, a hkrati ne ogrožati suverenosti držav."
Tudi Vajgl je menil, da se bo še treba dogovoriti, koliko skupnega ali "koliko Evrope" si kje v EU želijo.
Šoltes priložnost za razmislek o nadaljnji poti evropske skupnosti in prihodnji vlogi Evropskega parlamenta vidi že marca ob obeležitvi 60. obletnice Rimske pogodbe. Mislim predvsem na krepitev vloge parlamenta v EU, tudi z možnostjo zakonodajne pobude in oblikovanjem učinkovitejše unije, ki sliši državljane ter ima učinkovito finančno in zunanjo politiko.
Odgovor na vprašanje, kakšno EU si želimo, je med izzivi omenila tudi Fajonova. "V čakalnici" so tudi izpeljava brexita, ukrepi za reševanja vzrokov kriz ter prenova skupne migracijske in azilne politike.
"Sklepni del mandata se bo moral posvetiti iskanju rešitev v boju zoper terorizem in za okrepljeno varnostno in obrambno politiko," je ocenil Zver.
Bogovič je menil, da potrebujemo več dialoga med evropskimi državami, s katerim bi odgovorili na skupne izzive, kot sta migrantska kriza in terorizem. Drugi izziv je po njegovem brexit, saj je pomembno kakovostno voditi postopke, da ne bi prišlo do še kakšnega izstopa. Vzporedno se je treba posvetiti nadaljevanju širitvene politike na Zahodnemu Balkanu in njegovi evropski perspektivi. Bogovič izziv vidi tudi v iskanju rešitev v odnosih z Rusijo, ki dobivajo nov kontekst s prihodom novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Šulinova pa je kot podpredsednica odbora za proračun omenila izzive pri pripravi večletnega finančnega okvira po letu 2020. "Prav tako je pomembno, da dosežemo reformo sistema virov lastnih sredstev proračuna EU, s katero bi bolje dosegali cilje naših politik," je dejala.
Lojze Peterle (EPP/NSi) se na vprašanja ni odzval.
