Trump, ki bo 20. januarja prisegel na položaj kot 45. predsednik ZDA, bo hkrati s prevzemom vlade postal tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. Pooblastil za vojne napovedi tujim državam nima, pa tudi napotitev vojakov na tuje, daljšo od 60 dni, mu mora potrditi kongres. Številni predsedniki so se tem ustavnim omejitvam v preteklosti izognili, pravniki pa se še danes prepirajo, ali so storili kaj narobe.
Teddy Roosevelt je leta 1903 napadel Panamo, korejska in vietnamska vojna nista bili nikoli uradno napovedani, Ronald Reagan je leta 1983 zavzel Grenado, George Bush starejši pa leta 1990 Panamo v lovu za nekdanjim zaveznikom, generalom Manuelom Noriego. Predsednik Barack Obama pa izvaja omejene vojaške operacije v Siriji, Iraku in Afganistanu na podlagi vojne resolucije, ki jo je po terorističnih napadih 11. septembra 2001 dobil Bush mlajši.
Vodenje zunanje politike je v pristojnosti predsednika, kar predvsem počne s pomočjo State Departmenta. Predsednik oziroma vlada, ki jo vodi, sklepa mednarodne pogodbe, ki pa veljajo šele, ko jih potrdi senat, čeprav ne vedno. Obama namreč ni dobil senatne potrditve jedrskega sporazuma z Iranom zaradi pravne formalnosti, s katero je lahko obšel senat, kjer mu sporazuma ne bi potrdili.
Senat prav tako potrjuje veleposlanike, ki jih imenuje predsednik, ter kandidate za najpomembnejše vladne položaje in zvezne sodnike od navadnih, prizivnih do vrhovnih.
V pristojnosti predsednika je varovanje meja in s tem tudi priseljevanje, zato bo Trump lahko uresničil predvolilno napoved o izgonu nezakonitih priseljencev iz države. A to ne bo niti najmanj enostavno oziroma je celo neizvedljivo, saj je takšnih oseb okrog 12 milijonov. Prav tako pravno neizvedljiva je napoved prepovedi vstopa muslimanom v ZDA, saj ameriška ustava zagotavlja svobodo veroizpovedi.
Kot vrhovni poveljnik oboroženih sil ima predsednik neposreden dostop do tako imenovanega jedrskega kovčka, to je naprave, preko katere lahko sproži jedrski napad. To je tisto, kar Trumpove kritike morda najbolj skrbi, ker se doslej ni dokazal z umirjenostjo in sposobnostjo prenašanja kritik.
Zakone v ZDA sprejema kongres, vendar veljajo šele, ko jih podpiše predsednik. Lahko jih zavrne z vetom, kongres pa ga lahko preglasuje z dvotretjinsko večino v obeh domovih. Zakonov formalno ne sme predlagati, vendar jih lahko spiše in potem pošlje kongresniku svoje stranke, da se izogne tej formalnosti.
Če se mu zdi, da kongres ne opravlja svojega dela, kot se je Obami glede imigracijske reforme, lahko predsednik vlada z izvršnimi ukazi, ki pa imajo omejen rok trajanja do konca predsednikovega mandata. Naslednik jih lahko takoj odpravi. Poleg tega morajo biti izvršni ukazi v skladu z obstoječo zakonodajo in sodišča jih lahko odpravijo.
Predsednik lahko poleg ministrov imenuje posebne ministre brez formalnega resorja, tako imenovane cesarje za posebne naloge. Najbolj znani so bili na primer takšni cesarji za boj proti mamilom. Kongres lahko pri tem zaobide.
Imenovanje sodnikov je v ZDA zelo pomembno, še posebej vrhovnih sodnikov, ki imajo zadnjo besedo pri interpretaciji zakonov in s tem vplivajo na oblikovanje celotne družbe. Brez vrhovnega sodišča na primer Američanke ne bi imele zagotovljene pravice do splava, homoseksualci pa ne bi smeli sklepati zakonskih zvez.
Obama je v svojih dveh mandatih imenoval dve liberalni sodnici, republikanci v senatu pa mu niso hoteli potrditi še tretjega kandidata po smrti Antonina Scalie. Raje bodo počakali na Trumpa, ki bo našel ustrezno konservativno zamenjavo. Trump bo v prvih štirih letih verjetno moral predlagati še kakšnega sodnika, saj jih je večina že krepko v letih. S tem bo lahko preoblikoval ameriško družbo za več let v prihodnosti.
Predsednik ima skoraj neomejena pooblastila, ko gre za magično besedno zvezo nacionalna varnost. Vse od 11. septembra 2001, ko so teroristi Al Kaide napadli ZDA, si kongres ne upa omejiti te pravice, na srečo državljanov pa je zvezna vlada doslej ni pretirano zlorabljala.
Predsednik ima tudi pomembno pravico do pomilostitev ali znižanja kazni po zvezni zakonodaji. Velikodušni predsedniki s tem niso, saj je za politika v ZDA eden največjih grehov to, če ga razglasijo za mehkega do kriminalcev. Obama je bil uvodoma s pomilostitvami skop, proti koncu drugega mandata pa je številnim nenasilnim obsojencem zaradi mamil ali finančnih zločinov znižal kazni.
