Američani vsaka štiri leta oziroma vsakih osem let gredo na volišča z željo po spremembah. Po 12 letih Ronalda Reagana in Georga Busha starejšega so si jih dobili z Billom Clintonom, ki je zmagal z geslom: Za ekonomijo gre butec! To geslo velja še danes.
Bush mlajši je zmagal v času, ko je vladala blaginja in so si Američani zaželeli nižjih davkov, da jim ostane več denarja. Po veliki gospodarski krizi leta 2008 se je Barack Obama sprehodil do Bele hiše, ker so volivci želeli nekoga s trezno glavo brez ideologije, ki jih bo potegnil iz težav. Po osmih letih je Obami to uspelo, čeprav ne dovolj, ker ga bo nasledil človek, ki nasprotuje vsemu, kar je Obama naredil.
Trump je uvidel, da so prebivalci tradicionalno demokratskih držav nekoč industrijsko močnega srednjega vzhoda in tudi vzhoda ZDA v hudih težavah, in jim je ponudil krivce v obliki podjetij, ki selijo delovna mesta na tuje, in nezakonitih priseljencev, ki jim odžirajo tista, ki so ostala. Medtem ko so demokrati filozofirali o pravicah manjšin, žensk, homoseksualcev in podobnih skupin, je Trump zadevo poenostavil in v nasprotju z vsemi napovedmi zadel v polno.
Tudi Trumpovi volivci, ki so v času zborovanj kričali: "Postavi ta zid!", ga niso jemali dobesedno. Dovolj bo, če bo ustavil priseljevanje. Zunanja politika teh ljudi ni nikoli zanimala bolj kot njihov žep in Trumpove izjave o ukinitvi zveze Nato ali jedrski oborožitvi Japonske niso igrale nobene velike vloge.
Analitiki, ki so povsem zgrešili pred volitvami, zdaj upajo, da se bodo pričakovanja o Trumpu kot predsedniku, ki bo nekaj drugega kot Trump kandidat, uresničila.
Trump vztraja, da bo postavil zid na meji, kar pomeni, da se bo splačalo kupovati delnice gradbenih podjetij. Tudi zaradi napovedi, da bo sprožil velik program obnove infrastrukture, vreden 1000 milijard dolarjev.
Pravic homoseksualcev se ne bo dotikal, ker kot Newyorčan s tem nima problema, prav tako se bo upanje belih rasistov, da je napočil njihov čas, verjetno izkazalo za neutemeljeno.
Njihove podpore se Trump ni otepal, vendar ga tisti, ki ga poznajo, rasizma ali nestrpnosti ne morejo obtožiti. Zgovorno je dejstvo, da newyorški temnopolti voditelji, kot je Al Sharpton, ki so hitro pridejo na dan z obtožbami o rasizmu, Trumpa ne jemljejo kot takšnega.
Newyorčani za Trumpa niso volili, vendar iz drugih razlogov, ne zaradi rasizma, ki skrbi temnopolte po ZDA, kjer prebrisanega poslovneža z znamenito pričesko in namazanim jezikom ne poznajo tako dobro. Trumpa je izvolila manjšina Američanov iz delov države, kjer ga doslej niso poznali in so videli, da zna služiti denar. Prepričalo jih je tudi to, da ne spada med politično elito, ki se jim je v času republikanskih blokad Washingtona docela priskutila.
Zaskrbljeni so lahko zagovorniki čistega okolja oziroma tisti, ki jih skrbijo podnebne spremembe. Trump je poslovno naravnan in če mu bodo okoljske regulacije v napoto, jih bo odpravil.
ZDA imajo z najdražji zdravstveni sistem, ki je tudi učinkovit, a do Obamove reforme le za tiste z zavarovanjem. Trump bo Obamovo reformo, ki je prinesla zavarovanje 20 milijonom ljudi ukinil, vendar bo s tem prizadel tudi svoje volivce, zaradi česar napoveduje reformo reforme. Kakšna bo, verjetno ne ve niti sam.
Vse, še posebej najbogatejše bo, kot leta 2000 Bush mlajši, razveselil z znižanjem davkov. Nezakoniti priseljenci pa se lahko upravičeno bojijo povečanega lova nanje in izgonov.
Strahovi, da bo skušal biti diktator in bo uporabil FBI ali zvezno davkarijo za napade na politične nasprotnike, pa so v urejeni pravni državi, kakršna so ZDA, najverjetneje neupravičeni.
Amerike ne bo poenotil, kot to ni uspelo niti Obami, delitve pa ne bodo tako pomembne, če bo uresničil obljube o gospodarskem razcvetu. To bo nekoliko težje, če bo res sprožil kakšno trgovinsko vojno na primer z veliko upnico Kitajsko, ki jo redno obtožuje izkoriščanja, obenem pa jo jezi z namigi na spremembo odnosa do Tajvana.
Napovedi o odpravi severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (Nafta) prav tako ne bodo pomagale, saj lahko nezakonito priseljevanje v ZDA zares ustavi le večja gospodarska blaginja onstran ameriške južne meje.
Trumpove nasprotnike zaradi njegovega eksplozivnega značaja še vedno najbolj skrbi dejstvo, da bo imel prste poleg gumba za sprožitev jedrskih raket.
Trumpovo obnašanje po zmagi na volitvah kritikov ni pomirilo, čeprav je vsaj nevarnost spopada z Rusijo veliko manjša. Kaj to pomeni za evropske zaveznike v zvezi Nato, ki jih Rusija skrbi, pa je drugo vprašanje.