Pojasnila se pričakujejo danes v okviru sestanka posebnega odbora za kmetijstvo, v katerem sodelujejo strokovnjaki članic unije in predstavniki komisije. Gre za pripravljalni sestanek na zasedanje kmetijskih ministrov unije prihodnji ponedeljek.
Slovenija je zahtevala odgovore na vprašanja glede časovnega okvira podeljevanja izjeme, glede suma dogovora Hrvaške in komisije med pristopnimi pogajanji za hrbtom Slovenije ter glede pravice komisije, da z delegiranim aktom legalizira nezakonito prakso.
Komisija namerava namreč Hrvaški, ki sedaj z uporabo imena teran krši evropsko zakonodajo, omejeno izjemo zagotoviti z delegiranim aktom, ki naj bi se po Židanovih besedah uporabljal za sprejemanje nepolitičnih odločitev. Postopek naj bi sprožila 24. januarja.
Sprejetje delegiranega akta posamezna članica zelo težko zavrne, saj so za zavrnitev potrebni glasovi 55 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva unije.
Eno pravno pojasnilo komisije je sicer že znano - odgovor na trditev Slovenije, da bi bilo treba izjemo urediti med pristopnimi pogajanji Hrvaške in EU.
Komisija poudarja, da v ključnem kosu evropske zakonodaje za to področje, v uredbi o skupni ureditvi kmetijskih trgov, ni nobenega roka. Sklicuje se na tretji odstavek 100. člena te uredbe, ki opredeljuje področje homonimov.
Obstaja sicer še en del zakonodaje, uredba komisije 607/2009, ki kot časovni okvir za dodelitev izjeme omenja pristopna pogajanja, a v komisiji poudarjajo, da je prva uredba pomembnejša.
Ob tem izpostavljajo še dve stvari: da je Hrvaška zahtevo podala pred pristopom in da je bil po pristopu Hrvaške že sprejet en delegirani akt, ki državi dodeljuje enako vrsto izjeme za tri druge sorte grozdja, ki sovpadajo z zaščitenimi označbami porekla v drugih državah, a je komisija tedaj pustila vprašanje terana odprto, da bi Slovenija in Hrvaška našli skupno rešitev.
