Kot pomembno prelomnico v zgodovini države je Erjavec izpostavil članstvo v EU, ki kljub svojim izzivom ostaja temeljni okvir za nadaljnji razvoj države. "Zato se Slovenija zavzema za pravila igre, ki veljajo za vse enako in v kateri članice soodločajo o skupni usodi". Med glavne izzive v EU je uvrstil nadaljnje reševanje posledic finančne in ekonomske krize, vprašanje migracij in postopek brexita.
"V pravem trenutku smo se odločili za pot, na katero so upale številne generacije naših prednikov. Danes je odgovornost za prave odločitve v pravih trenutkih na naši strani," je nagovor na dogodku, ki ga je priredilo zunanje ministrstvo v sodelovanju s STA in predstavništvom Evropske komisije v Sloveniji, sklenil vodja slovenske diplomacije.
Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič je udeležencem dogodka prenesel sporočilo predsednika komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je Slovenijo označil za mlado, a zrelo državo, ki jo čakajo tudi izzivi.
Na okrogli mizi so o svojih pogledih na dogodke po osamosvojitvi Slovenije ter današnji položaj in vlogo države spregovorili prvi predsednik republike Milan Kučan, prvi predsednik vlade Lojze Peterle, prvi zunanji minister Dimitrij Rupel, prvi pooblaščeni predstavnik Slovenije v Bruslju Lojze Sočan, nekdanji direktor urada za intelektualno lastnino Bojan Pretnar in novinar Branko Maksimovič.
Vsi so zadovoljni z osamosvojitvijo, a nobeden ni povsem zadovoljen s tem, kam je v 25 letih prišla Slovenija ter menijo, da bi se lahko odrezala bolje. Po mnenju Peterleta bi lahko bilo drugače, če bi v polnosti sprejeli načela in vrednote, h katerim smo se zavezali. Rupla skrbi, da zaostajamo za državami, ki so nekoč zaostajale za nami. Sočan pa je bil kritičen, češ da se politiki niso bili sposobni obnašati po vzoru skandinavskih držav.
Kučan je dejal, da v Sloveniji tako kot v EU poteka retrograden proces, ker sta opustili vrednote in načela, ki sta si jih zadali ob svojem nastanku. "V tem svetu veljaš toliko, kolikor si sposoben svoj interes formulirati in koliko ga lahko uveljaviš," je poudaril in bil kritičen do slovenskih politikov, da ne znajo uveljaviti interesov države v EU.
Na vprašanje iz občinstva, kaj lahko v prihodnjih letih od Slovenije pričakujejo mladi, je Peterle izrazil zaskrbljenost, ker mladi odhajajo in pri tem nekateri kot razlog navajajo stanje duha. Rupel pa je kot bistveno za to, da bodo mladi v Sloveniji ostajali in se v njej bolje počutili, izpostavil meritokracijo, imenovanje ljudi na položaje v skladu z njihovimi pristojnostmi.
Pretnar je kot glavno napako Slovenije v 25 letih mednarodnega priznanja izpostavil privatizacijo državnega premoženja, kot nov izziv pa je omenil, da je treba v diplomaciji uporabljati vse več strokovnega znanja. Po mnenju Sočana je treba odpraviti korupcijo.
Rupel napako vidi v tem, da mnogo vrednot temelji na zmagi v drugi svetovni vojni ne na zmagi v hladni vojni. Peterle pa danes v Sloveniji pogreša sposobnost izvesti reforme.
Na okrogli mizi so omenili tudi odnos Slovenije do EU in do tretjih držav. "Za nikogar ne bomo zanimivi, če v EU ne bomo opredeljeni," je dejal Peterle. Po mnenju Rupla je položaj Slovenije v EU odvisen od tega, koliko je pripravljena oblikovati in artikulirati pobude. Teh smo po njegovem dali premalo.
Kučan pa je ocenil, da bi morala Evropa, če si hoče povrniti vpliv v svetu, imeti vpogled v globalni svet in se ustrašiti tega, da je zdaj odrinjena na periferijo.
Maksimovič je bil kritičen tudi do mentalitete Slovencev, češ da je premalo evropske zavesti aktivnega državljanstva in da bi se morali zavedati, da imamo kot državljani svoje pravice. Sočan pa je ocenil, da se narod dokaj racionalno obnaša, ni nam pa uspelo, da bi bili najbolj konkurenčno gospodarstvo in najbolj humana družba.
Okrogli mizi je sledilo odprtje dokumentarne razstave ob 25-letnici mednarodnega priznanja Slovenije.
