Na ministrstvu za izobraževanje, kjer so predlog pripravili, pojasnjujejo, da bo zakon, če bo sprejet, vajeništvo poskusno uvedel v šolskem letu 2017/2018. "Za prvo leto načrtujemo vključevanje vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja, in sicer oblikovalec kovin-orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Vajeniško obliko izobraževanja bomo uvajali postopoma, pilotno jo bomo preizkusili na omejenem številu programov in za omejeno število vajencev, šol in delodajalcev," so navedli na ministrstvu.
"Ključna rdeča medresorska nit je bila iskanje najboljših možnih rešitev za to, da izobraževalni sistem na tem področju povežemo z gospodarstvom in iščemo rešitve še posebej za tiste dejavnosti, kjer je vajeniški sistem nekoč že obstajal in tudi izkazal dobre rezultate," je na novinarski konferenci pojasnila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Ob tem je dodala, da se glede omenjenih področij in dejavnosti kažejo potrebe na trgu dela, zato je treba čim prej usposobiti mlade za opravljanje določenih poklicev.
Kot določa zakon, bo imel vajenec status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa. A vključitev v vajeništvo po predlogu zakona ne bo obvezna ne za delodajalce ne za dijake. Vključeni bodo tisti delodajalci, ki bodo imeli prosta vajeniška delovna mesta in bodo za izvajanje vajeništva izpolnjevali vse zahtevane pogoje.
"V prvih treh letih pričakujemo do 200 vajencev na generacijo," so navedli na ministrstvu. Število vključenih delodajalcev bo po njihovih navedbah odvisno od števila registriranih vajeniških delovnih mest pri pristojnih zbornicah in od števila sklenjenih vajeniških pogodb z vajenci.
Zbornice bodo v veliko pomoč in podporo pri izvajanju celotnega sistema, je na novinarski konferenci poudarila Makovec Brenčičeva. "Dualni sistem s strani delodajalcev bodo povezale z izobraževalnim sistemom, tako da bo deloval trikotnik šola-delodajalec-zbornica, pri čemer se bodo tudi z vidika potreb na trgu dela in delodajalcev iskala t. i. učna mesta," je pojasnila ministrica. Sodelovanje vseh teh treh partnerjev bo moralo biti čim bolj usklajeno, je še dodala.
Projekt pilotne izvedbe vajeništva, ki je v pripravi, na podlagi javnega razpisa v različnih delih sofinancirajo ministrstvi za izobraževanje in gospodarski razvoj ter Evropski socialni sklad, s čimer bodo zagotovili sredstva za usposabljanje mentorjev v podjetjih, sofinanciranje stroškov za nagrade vajencev in mentorja v podjetju ter sredstva za sodelovanje pri pripravi vajeniške izvedbe programov srednjega poklicnega izobraževanja. Delodajalcem bodo sofinacirali tudi strošek varovalnih sredstev za vajenca in nadomestila stroškov prevoza in prehrane za vajenca.
Za prenovo sistema poklicnega izobraževanja in usposabljanja, v okviru katerega je predvidena tudi pilotna izvedba vajeništva, je do konca leta 2021 predvidenih približno 2,7 milijona evrov, od tega je 2,1 milijona evrov evropskih sredstev. Hkrati pa je za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom, v okviru katerega se predvideva tudi implementacija vajeništva oziroma preko katerega se bo zagotavljajo tudi spodbude delodajalcem za izvajanje programov praktičnega usposabljanja in vajeništva, predvidenih okoli 28,4 milijona evrov (od tega 22,7 milijona evrov evropskih sredstev), so še zapisali na ministrstvu za izobraževanje.
"Predlog zakona o vajeništvu in uvedba vajeništva je bistvena tudi s področja trga dela," je prepričan državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Peter Pogačar. Vajeništvo je po njegovem mnenju eden ključnih korakov, da se odpravijo neskladja med povpraševanjem na trgu dela in ponudbo z znanji mladih, ko vstopajo na trg dela. Pogačar je še poudaril, da bo za vajenca zagotovljeno delovno-pravno varstvo in da mu pripada nagrada, ki pa ne bo vplivala na prejemke ali socialne transferje njega in njegove družine.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti pozdravlja predlog zakona. "Določeni šolski programi bodo bili še bolj prilagojeni dejanskim potrebam gospodarstva, z vajeništvom pa bodo tudi podjetja skozi daljše obdobje izobraževanja sledila potencialnim kadrom," je izpostavil na novinarski konferenci. Ob tem je dodal, da bodo skozi vajeništvo zaživeli tudi ostali poklici oz. profili, ki na trgu manjkajo.
