Član predsedstva SDP Rajko Ostojić je novinarjem pred sedežem SDP v Zagrebu v četrtek zvečer ponovil, da socialdemokrati nasprotujejo privatizaciji Hepa.
Ocenili so tudi, da obstaja velika verjetnost potencialnega navzkrižja interesov pri nakupu delnic Ine s prodajo državnega deleža v Hepu, ker je avtorka vrnitve delnic Ine v hrvaške roke podpredsednica vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić, njen soprog pa je član uprave Ine.
V SDP podpirajo idejo, da bi Hrvaška znova pridobila nadzor nad Ino. Vendar menijo, da Dalićeva ne more odločati o načinu privatizacije Hepa in nakupu delnic Ine, medtem ko je njen soprog kot član uprave Ine odgovoren madžarskemu Molu.
Zahtevajo popolnoma transparenten postopek prevzema 49 odstotkov delnic Ine od Mola, če bo vlada vztrajala pri prodaji Hepa zaradi nakupa Ine, pa so omenili tudi možnost referendumske pobudo.
Premier Plenković je konec lanskega leta napovedal, da bodo od Mola prevzeli 49 odstotkov delnic Ine, in sicer s prodajo 25 odstotkov minus ene delnice Hepa, potem ko je bilo jasno, da je Hrvaška izgubila arbitražo proti Molu pred arbitražno komisijo ZN za trgovsko pravo v Ženevi (Uncitral).
Plenkovićeve napovedi prodaje Hepa zaradi nakupa delnic Ine ne podpirajo niti njegovi partnerji v vladi iz Mosta neodvisnih list, nekaj nasprotnikov privatizacije Hepa zaradi nakupa delnic Ine pa je tudi v najvišjih strukturah HDZ. Nasprotniki predloga v HDZ bi namesto tega prodajali nepremičnine nekdanje JLA. Vrednost delnic Ine v lasti Mola sicer presega milijardo evrov.
Privatizacijo Hepa podpirajo nekatere veteranske organizacije, ki so zahtevale, da bi sedem odstotkov delnic elektrogospodarstva prepustili veteranskim skladom, kot je to bilo v primeru privatizacije Hrvatskog telekoma in Ine.
Medtem je Mol objavil dele odločitve arbitražnega postopka v Švici. Med drugim so izpostavili, da Hrvaška ni uspela pokazati, da je Mol podkupil nekdanjega premierja Iva Sanaderja pri prevzemu nadzora nad Ino. Postopek naj bi pokazal tudi, da je Mol spoštoval pogodbo s Hrvaško glede poslovanje hrvaških rafinerij.
Hrvaška tožba proti Molu je temeljila na pravnomočni sodbi hrvaškega sodišča, ki je določilo zaporno kazen Sanaderju zaradi sprejema podkupnine od Mola, a je hrvaško ustavno sodišče med arbitražo v Ženevi vrnilo postopek proti Sanaderju na prvo stopnjo zaradi proceduralnih napak.
Zaradi Ine je v sporu z zakonom Sanader, odstopiti pa je moral tudi prejšnji šef HDZ in podpredsednik vlade Tomislav Karamarko, ko so na Hrvaškem ugotovili, da ima družinske in prijateljske poslovne povezave z Molom. Potem pa je padla tudi vlada premierja Tihomirja Oreškovića.
Na Hrvaškem niso redki tisti, ki menijo, da bi si tudi Plenkovićeva vlada lahko zlomila zobe na Ini, če postopka odkupa delnic ne bo vodila transparentno.
