Vlada je danes sprejela tudi sklep, da se 300 milijonov evrov vreden projekt gradnje hitre cestne povezave med Šentrupertom in Velenjem, katerega investitor bo Dars, uvrsti v načrt razvojnih programov 2017-2020.
Ministrica Irena Majcen je spomnila, da se je postopek priprave študije variant za to cesto začel leta 2004, aprila 2006 pa je takratna vlada sprejela program priprave DPN. DPN so po njenih besedah pripravili po postopkih, predvidenih z zakonom, prav tako potrjen DPN izpolnjuje pogoje strategije prostorskega razvoja Slovenije.
V danes sprejeti uredbi o DPN, ki daje podlago za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, so določene rešitve glede tehničnega, komunalnega, varnostnega in okoljevarstvenega urejanja prostora.
Hitra cestna povezava oz. DPN za cesto od Šentruperta do Velenja je umeščena v občinah, ki so v postopku priprave DPN izkazovale veliko nasprotovanje. Tako občine Braslovče, Polzela in Šmartno ob Paki v postopku priprave uredbe niso izdale soglasja, ga je pa Mestna občina Velenje, je pojasnila Majcnova.
Sprejetju uredbe je zaradi posegov v kmetijska zemljišča pričakovano nasprotoval tudi kmetijski minister Dejan Židan.
Kot je danes povedal po koncu sestanka z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom v Bruslju, se je morala vlada odločati med različnimi možnostmi, kot kmetijski minister pa kot enega najpomembnejših kriterijev pri odločanju zagovarja zaščito naravnih virov. Kmetijska zemlja je namreč po njegovih besedah zelo kakovosten naravni vir.
Potrjena trasa je, tako Židan, od šestih možnosti druga najslabša, zato je to s kmetijskega stališča slaba odločitev. Sam je želel vlado pregovoriti, da odloči drugače, a je ministrski zbor po njegovih navedbah ocenil, da so drugi interesi pomembnejši od varovanja kmetijskih zemljišč.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je že decembra na predlog DPN podalo negativno mnenje, prav tako je v postopku sprejemanja DPN izdalo negativno mnenje na celovito presojo vplivov na okolje.
V zvezi s slednjim je vlada danes sprejela sklep, da se kot neutemeljena zavrne pritožba kmetijskega ministrstva zoper odločbo ministrstva za okolje in prostor, izdano v postopku celovite presoje vplivov na okolje za omenjeni DPN.
Ministrica Majcnova je pojasnila, da so se na ministrstvu za okolje v postopkih optimizacije poteka trase skušali kmetijskim zemljiščem čim bolj izogniti. Deloma je to uspelo, ne pa povsod. Prav tako so se skušali v čim večji meri izogniti tudi stanovanjskim objektom, je pa po zdajšnjih načrtih za rušenje predvidenih nekaj čez 40 enot.
Glede na znano nasprotovanje Civilne iniciative Braslovče pa je ministrica Majcnova danes dejala, da se sama zaveda težavnosti umeščanja DPN v Sloveniji. Saj je ni trase, kjer se s to težavo ne bi srečevali. Povedala je še, da bo treba pred izdajo gradbenega dovoljenja za kmetije, ki bodo bolj prizadete, pripraviti programe prestrukturiranja.
Židan je to zadnjo vladno odločitev pozdravil. Po njegovih besedah bo imelo sicer zaradi gradnje ceste večje težave sedem kmetij. Vlada je po ministrovih pojasnilih obljubila tudi, da se tam, kjer bo prišlo do ogrožanja kmetijskih zemljišč, kakovostna zemlja, izkopana pri gradnji, ne bo deponirala, ampak se bo uporabljala za izboljševanje drugih kmetijskih zemljišč.
To sta po Židanovih besedah dve dobri potezi, a celotna zgodba je po njegovem prepričanju še vedno slaba. "Morali bi se naučiti, da je interes zaščite naravnih virov vreden več kot v tem trenutku," je zaključil minister.
Na Koroškem so se sprejetja DPN za cesto Šentrupert-Velenje kot dela tretje razvojne osi medtem razveselili. "Končno!" je za STA dejal župan Občine Prevalje in predsednik odbora za izgradnjo hitre ceste na Koroško Matic Tasič. Meni sicer, da bi država to že zdavnaj morala narediti. Zdaj, po sprejemu DPN, torej lahko po njegovih besedah končno zadeve "s pospešenim tempom" gredo naprej.
Potem ko je država za odsek Velenje-Slovenj Gradec uredbo o DPN sprejela že leta 2013, je bilo sicer stališče Korošcev vseskozi, da naj se postopki na koroškem delu trase tretje razvojne osi nadaljujejo, ne glede na to, kaj bo z odsekom od avtoceste do Velenja. Kljub temu v dobrih treh letih do večjih premikov ni prišlo, zdaj pa tudi Tasič pričakuje pospešen tempo naprej in čimprejšnji začetek gradnje.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je ob obisku predsednika vlade Mira Cerarja na Koroškem marca 2015 napovedal, da bi se lahko gradnja začela v letu 2019.
Ob tem pa še vedno ni znan načrt financiranja gradnje. Ob sestanku gospodarstvenikov s Koroške in Savinjsko-Šaleške regije decembra lani z več ministri v Ljubljani so takrat z gospodarskega ministrstva sporočili, da bo v prvi polovici leta 2017 pripravljen finančni načrt oziroma okvir za izvedbo projekta, kjer bo ponovno preverjena tudi možnost črpanja evropskih sredstev.