c S

Trumpova kandidata za vodenje Pentagona in Cie kritična do Rusije

13.01.2017 09:01 Washington, 12. januarja (STA) - Upokojeni general James Mattis in republikanski kongresnik iz Kansasa Mike Pompeo sta na senatnem zaslišanju pred potrditvijo za obrambnega ministra oziroma direktorja Cie v prihodnji vladi Donalda Trumpa brez sence dvoma kritizirala Rusijo in predsednika Vladimirja Putina.

Trump je v času kampanje pogosto hvalil Putina, ameriški obveščevalci pa poročajo, da mu je ruski predsednik aktivno pomagal do izvolitve, kar spravlja republikanske senatorje v zelo neroden položaj, ko morajo kritizirati Rusijo, vendar previdno, da ne sprožijo vprašanj o legitimnosti novega predsednika ZDA. Vprašanja okrog Rusije zato prevladujejo na vseh zaslišanjih kandidatov za položaje, ki imajo karkoli opraviti z nacionalno varnostjo. Danes sta bila na vrsti Mattis in Pompeo.

Matiss je bil zelo dramatičen in je dejal, da je obstoječi svetovni red pod največjim napadom vse od druge svetovne vojne, zaradi česar je pozval k okrepitvi ameriške vojaške pripravljenosti in ameriških zavezništev, kot je zveza Nato. ZDA morajo priznati realnost, da skuša Putin razbiti Nato. Svetovni red pa poleg Rusije ogrožajo tudi teroristi in Kitajska s tem, kar počne v Južnem Kitajskem morju, kjer si spreminja meje z gradnjo umetnih otokov. Za Kitajsko in Rusijo je odvračanje ključnega pomena.

Mattis je pozval k poslovnim reformam v Pentagonu, da bo bolj učinkovit, vojska pa bo najbolje opremljena, najbolje vodena in najbolj smrtonosna na svetu. Mattis bo moral dobiti od senata posebno dovoljenje za položaj obrambnega ministra ZDA, ker od njegove upokojitve leta 2013 še ni poteklo dovolj časa glede na zakon, ki nalaga daljši sedemletni premor med aktivnim služenjem v vojski in vodenjem Pentagona.

Težav najverjetneje ne bo, saj senatorji obeh strank upajo, da bo 66-letni Mattis v nepredvidljivi Trumpovi administraciji glas razuma in glas kontinuitete z desetletji ustaljene nacionalne varnostne, zunanje in vojaške politike obeh strank. General je priznal, da je civilni nadzor nad vojsko osnova ameriške vojaške tradicije in izrazil pripravljenost na sodelovanje s kongresom pri racionalizaciji vojaške porabe.

Prav tako ne namerava spreminjati politike, ki dovoljuje odkrito služenje homoseksualcev v oboroženih silah, ker se ne obremenjuje, s kom gredo odrasle osebe prostovoljno v posteljo. Prav tako ne namerava zapirati kakšnih bojnih položajev v vojski za ženske.

Kandidat za direktorja obveščevalne agencije Cie Pompeo je dejal, da je Rusija vse bolj agresivna, poleg Ukrajine ogroža Evropo in ne stori nič za poraz Islamske države. Konservativni kongresnik iz Kansasa, ki je bil med glavnimi preganjalci Hillary Clinton zaradi Bengazija, je menil, da je trenutno ozračje groženj po svetu eno najbolj zapletenih doslej in se zaveda, da bo moral na svojem bodočem položaju pozabiti na strankarsko politiko.

Nekdanji vojaški častnik, pravnik in podjetnik je zagotovil, da je služenje narodu v njegovih kosteh in s tranzicijo ne bo težav. Na zaslišanju je menil, da se je Rusija res agresivno vpletala v ameriške volitve in to po naročilu državnega vodstva. Potem je bilo malce zabavno, saj je v času vprašanj o Rusiji v sobi odbora za obveščevalne zadeve zmanjkalo elektrike, ni pa zmanjkalo šal na račun ruskih vohunov in ameriškega električnega omrežja.

Pred senatorji je danes tudi temnopolti možganski kirurg Ben Carson, ki se je potegoval za republikansko predsedniško nominacijo, Trump pa ga je predlagal za ministra za stanovanjsko politiko. Na kritike, da nima izkušenj z delom v vladi, je odgovoril, da so človeški možgani sposobni izjemnih stvari.

Zagotovil je, da revežev, ki dobivajo stanovanjsko podporo ali so v socialnih stanovanjih, ne bo metal na cesto. Ni pa hotel zagotoviti, da ministrstvo ne bo sklepalo poslov z nepremičninskim podjetjem Donalda Trumpa. Carson je dejal, da ne bo diskriminacijski.