Poslanci, ki od začetka tedna v prvem branju obravnavajo osnutek ustave, so potrdili člene, ki zadevajo pristojnosti parlamenta, znižanje najnižje starosti za poslance s 25 na 18 let ter pripravo parlamentarnih volitev na pet let in ne več na štiri, kot to velja sedaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Parlament je tako s potrebno tripetinsko večino podprl že pet od skupno 18 členov, ki je potrebna, da bi o novi ustavi glasovali na referendumu. Ta naj bi bil predvidoma aprila.
Vladajoča Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) je zadostno število glasov dobila v zavezništvu z opozicijsko, desno usmerjeno nacionalistično stranko MHP.
Največja opozicijska stranka, republikanska CHP, spremembi ustave odločno nasprotuje in njeni poslanci so glasovanje bojkotirali.
Pretep med več poslanci AKP in CHP je izbruhnil danes zgodaj zjutraj med glasovanjem na nočni seji. V posnetku je bilo videti tudi stole, ki so jih metali.
Več deset poslancev se je zgrnilo pred govornico. Ob splošnem prerivanju je bilo videti tudi, kako enega od poslancev brcajo v golenico, enega stiskajo za vrat, enega pa so odpeljali, medtem ko je krvavel. Poškodovana je bila tudi govornica.
Kot navaja nemška tiskovna agencija dpa, je do pretepov prišlo med javnim glasovanjem, ki je potekalo na zahtevo AKP, medtem ko ustava določa, da je glasovanje o ustavnih spremembah tajno.
Kljub napetostim so še vsi obravnavani členi nove ustave dobili zadostno podporo. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je danes izrazil prepričanje, da bo parlament osnutek ustave podprl in da bodo nato o njem glasovali volivci na referendumu.
Parlament naj bi dve branji osnutka ustave opravil v dveh tednih.
CHP je AKP obtožil za pretep. Poudarili so, da bodo vztrajali pri bojkotu glasovanja.
Glasovanje bojkotira tudi prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP) v znak protesta zaradi aretacije dveh njenih voditeljev in več drugih poslancev zaradi domnevnih povezav s prepovedano Kurdsko delavsko stranko.
Nova ustava naj bi nadomestila temeljni zakonik, oblikovan po vojaškem udaru v Turčiji leta 1980. Po mnenju kritikov gre za del prizadevanj Erdogana, da si v svojih rokah po spodletelem julijskem puču nagrabi vso oblast. Erdogan in AKP pa trdita, da bo predsedniški sistem Turčijo postavil ob bok državam, kot sta Francija in ZDA, potreben pa naj bi bil za učinkovito vladanje.
