Vrhunec je med dvournim pričanjem izrazil prepričanje, da je bil v vlogi menedžerja zaslužen za znižanje cen žilnih opornic v domačem zdravstvu. Pojasnil je, da so leta 2009, ko je prišel na čelo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana zlasti cene zdravstvenih materialov hitro naraščale. S svojo ekipo je zato posebno pozornost namenil prav ugodnejši nabavi materialov.
Zastavljenega cilja so se po Vrhunčevih besedah lotili z dodelavo javnih razpisov, s pogajanji z dobavitelji in z izboljšavo ekonomskih pogojev nabave. Prav tako so pozvali zdravnike in drugo medicinsko osebje, naj se pozanima o cenah zdravstvenih materialov v tujini. Takrat je UKC nabavljal okoli 20.000 različnih materialov.
Na začetku leta 2013 so tako v UKC prišli do podatka, da je na Poljskem cena žilnih opornic proizvajalca Abbott nižja kot pri njihovem slovenskem dobavitelju, je dejal Vrhunec. Po njegovih besedah so se zato odločili za poljskega dobavitelja, kasneje pa so uspeli dobiti domačega dobavitelja, ki je zagotovil enako ugodne cene opornic.
Takšen pristop ljubljanskega UKC kot največje zdravstvene institucije v državi je po Vrhunčevem prepričanju vplival na postopno znižanje cen žilnih opornic v celotnem domačem zdravstvu, v pomembnem delu opornic tudi za polovico. Medijsko poročanje o nabavi opornic v UKC je zato označil kot v marsičem zavajajoče.
Vrhunec je vodil UKC v obdobju 2009-2015. Svoje direktorsko delo je ocenil kot "zelo dobro". Zavrnil je očitek predsednice preiskovalne komisije Jelke Godec (SDS), da naj bi pri žilnih opornicah favoriziral dobavitelja Mark Medical in Bormio.
Prav tako se Vrhunec ni strinjal s trditvijo Godčeve, da naj bi kot generalni direktor pri žilnih opornicah dajal prednost nabavam majhnih vrednosti preko naročilnic pred nabavo preko javnih razpisov. Poudaril je tudi, da ni imel nikakršnih osebnih koristi od nabave opornic v kliničnem centru.
Kopač pa je že na začetku dobro uro dolgega pričanja opozoril, da se parlamentarna preiskava nanaša na čas pred majem 2016, ko je postal generalni direktor. Poudaril je, da si s svojo ekipo prizadeva za znižanje izgube UKC in izravnano poslovanje zavoda, del tega pa je tudi prizadevanje za znižanje stroškov nabave zdravstvenih materialov, vključno z žilnimi opornicami.
V zvezi s tem je Kopač pojasnil, da so prenovili pravilnik javnih naročil in opravili tržne raziskave. V primeru žilnih opornic se po njegovih besedah nagibajo k temu, da bi v kratkem objavili javni razpis. Obenem se pogovarjajo z zdajšnjimi dobavitelji, da bi znižali ceno opornic. Od dobaviteljev je omenil Salus in Bormio.
V odgovorih na vprašanja Godčeve in drugih članov komisije je tudi zanikal, da bi kdorkoli od dobaviteljev ali kdo v njihovem imenu nanj izvajal kakršenkoli pritisk.
Preiskovalna komisija je sicer prve priče zaslišala 6. decembra lani. Takrat so pred komisijo stopili nekdanja v. d. generalne direktorice ljubljanskega UKC Brigita Čokl, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec in višji nadzornik za sistemsko korupcijo pri KPK Mirjan Hren. Njihova pričanja niso postregla z novimi dejstvi.
Komisija je bila ustanovljena aprila lani, medtem ko zgodba o preplačilih žilnih opornic sega v leto 2013. Takrat se je izkazalo, da slovenske bolnišnice kupujejo t. i. stente po občutno višji ceni kot v tujini. Komisija je na prejšnji seji določila seznam 22 prič, ki jih še namerava zaslišati.
