Velike časovne zaostanke pri odločanju o prošnjah za mednarodno zaščito, do katerih je začelo prihajati v preteklem letu, je po navedbah PIC mogoče pripisati nizki storilnosti odločevalcev v azilnih postopkih na ministrstvu za notranje zadeve, in ne večjemu številu prošenj za mednarodno zaščito v preteklem letu. Kot so zapisali, je število prošenj trikrat nižje od trenutnega evropskega povprečja.
Opozarjajo še, da azilni zaostanki za državo predstavljajo finančno breme. Odločanje o azilnih zadevah v razumnem roku bi po navedbah PIC občutno znižalo ne le stroške dnevne oskrbe prosilcev, temveč tudi potrebne fiksne stroške. Navedli so še ugotovitve računskega sodišča, ki je v revizijskem poročilu ugotovilo, da je trajanje postopka ključen dejavnik stroška obravnave posameznega prosilca.
Miha Nabergoj s PIC je kritičen do navedb javnih organov, s katerimi se po njegovih besedah daje vtis, da se Slovenija sooča z zelo velikim številom migrantov in prosilcev za azil ter da so državne zmogljivosti zapolnjene. Na PIC menijo, da so trenutne zmogljivosti za nastanitev prosilcev za azil blizu polne zasedenosti le zaradi izredno počasnega odločanja o njihovih prošnjah.
Pravni red Evropske unije državam članicam EU sicer nalaga, da azilne postopke zaključijo v šestih mesecih. Kot pa so v zadnjem času že pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, podatki na ravni držav članic EU kažejo, da je v povprečju le polovica postopkov za mednarodno zaščito zaključenih v šestih mesecih od vložitve prošnje.
Postopki reševanja prošenj za mednarodno zaščito v Sloveniji so lani povprečno trajali 110 dni, na nekatere očitke o dolgotrajnosti postopkov odgovarjajo ministrstvu za notranje zadeve. Dodajajo še, da so med prošnjami, o katerih so vsebinsko odločali, mednarodno zaščito priznali 51 odstotkom prosilcev.
Ministrstvo si po njihovih navedbah z razpoložljivimi kadri prizadeva o prošnjah odločiti v najkrajšem možnem času oziroma v šestih mesecih od vložitve prošnje. Če v šestih mesecih ne more odločiti o prošnji, mora prosilca pisno obvestiti o zamudi in razlogih zanjo ter napovedati, v kakšnem roku lahko prosilec pričakuje odločitev.
Po podatkih ministrstva so lani v obdobju od januarja do novembra rešili 942 prošenj za mednarodno zaščito, priznali pa so 148 statusov mednarodne zaščite. Število prošenj za mednarodno zaščito se je lani v primerjavi z letom 2015 povečalo za okoli 500 odstotkov.