Sklad obrtnikov in podjetnikov v pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti dela zakona o poračunavanju finančnih obveznosti države iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja meni, da izpodbijane določbe 11. in 12. člena zakona pomenijo odmik od pravice pobudnikov po pokojninski zakonodaji, da država sanira ta sklad.
Po navajanju sklada naj bi bil ta zaradi manjšega obsega refundacije s strani proračuna prisiljen zmanjšati višino poravnavanja obveznosti do svojih članov. To zmanjšanje pa naj bi po mnenju sklada med drugim pomenilo poseg v pričakovane pravice bodočih koristnikov teh sredstev.
Zakonodajno-pravna služba DZ medtem meni, da izpodbijane določbe niso v neskladju z ustavo. Sprašuje se tudi, ali pobudniki sploh izkazujejo pravni interes za izpodbijanje teh določb.
Tudi vlada meni, da zakon ne posega v človekove pravice in svoboščine pobudnikov. Poudarila je, da zakon ne vpliva na pravice članov sklada. Te so namreč določene v internih pravilih sklada, ki je v lasti svojih članov.
Po mnenju vlade se z določbami zakona tudi ne posega v stopnjo socialne varnosti, ki jo članom sklada zagotavljajo te pravice. Prav tako zakon ne posega v pravico do svobodne gospodarske pobude sklada in ne omejuje pravice do zasebne lastnine.
Zakonodajno-pravna služba DZ bo pripravila odgovor ustavnemu sodišču tudi v primeru pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti dela zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki se nanaša na zaznambo nepremičnine v primeru prejemanja varstvenega dodatka.
Služba DZ opozarja, da izpodbijani del zakona z zadnjo novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih ne velja več. Novela, ki je stopila v veljavo konec decembra lani in se bo začela uporabljati s 1. februarjem, za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči namreč pod določenim pogojem ukinja zaznambo na nepremičnini in vračilo pomoči. Pogoj je, da nepremičnina, ki jo imajo v lasti in v njej bivajo, ne presega vrednosti 120.000 evrov.
