Moje glavno sporočilo Hoganu bo, da se mora zavedati, da je to vprašanje za Slovenijo vsebinsko zelo pomembno in da je to tudi prvovrstno politično vprašanje, je poudaril Židan v pogovoru z STA v Ljubljani.
"Borba za teran je za nas ključna. Gre tudi za borbo o položaju Slovenije v EU," je izpostavil minister pred bruseljskim srečanjem, ki je predvideno v četrtek okoli 18. ure.
Zaplet s teranom namreč Slovenija po Židanovih besedah razume kot vprašanje zaščite terana, ki jo bo branila brezkompromisno, ter tudi širše kot vprašanje enakopravne obravnave članic v EU in spoštovanje evropskega pravnega reda.
Zelo jasno bo opozorilo Bruslju, naj pri tako pomembnem političnem vprašanju ne poskuša eksperimentirati nam v škodo in legalizirati kršenja pravnega reda v drugi članici, saj to le še krepi negativna čustva do EU, kar je zelo nevarno, je poudaril.
Minister je za STA še izpostavil, da je Slovenija glede tega vprašanja enotna, da je pripravljena na različne scenarije in da odhaja v Bruselj z nekaj predlogi, ki pa jih želi najprej predstaviti komisarju.
Nekaj dni pred božično-novoletnimi prazniki so iz Evropske komisije sporočili, da bi bilo treba Hrvaški ob določenih pogojih omogočiti omejeno izjemo pri uporabi imena teran.
Komisija je tedaj obžalovala, da Slovenija in Hrvaška kljub njenim najboljšim prizadevanjem v dveh letih nista uspeli najti skupne rešitve za vprašanje terana, kot na primer za istarski pršut/istrski pršut, ki sta ga zaščitili s skupno označbo porekla.
Slovenija je vino "teran" v EU zaščitila z označbo porekla. Zaščitena označba porekla pomeni, da se ne sme na evropskem trgu pod tem imenom pojaviti nobeno drugo vino, ki ne spoštuje pravil, ki veljajo za teran, pridelan na slovenskem Krasu.
A "teran" je tudi sorta grozdja na Hrvaškem. V skladu s pravili EU je mogoča omejena izjema za uporabo imena sorte grozdja, ki sovpada z imenom vina z zaščiteno označbo porekla, so decembra pojasnili viri pri Evropski komisiji.
Komisija zato po navedbah virov meni, da bi bilo treba Hrvaški ob jasnih pogojih v povezavi z etiketiranjem omogočiti izjemo za vino z zaščiteno označbo porekla "Hrvatska Istra", ki se prideluje na okoli 300 hektarjih iz vinske trte "teran".
Ta izjema bi bila torej mogoča pod jasnimi pogoji glede etiketiranja. Na primer, "Hrvatska Istra" bi moralo pisati z večjimi črkami kot "teran" in obe označbi bi morali biti na istem vidnem polju, torej obe na sprednji ali na hrbtni strani steklenice.
Podobne izjeme po navedbah virov že veljajo za vse vinogradniške članice unije, tudi za Slovenijo. Doslej je bilo pod določenimi pogoji odobrenih že več kot 50 takšnih izjem, največ v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Nemčiji.
Slovenija ima podobno izjemo v primeru francoskega burgundca, in sicer lahko uporablja skupaj z več drugimi članicami ime Weisser Burgunder, ali v primeru nemške frankinje, ko lahko uporablja ime modra frankinja ali frankinja.
Komisija naj bi ta mesec sprožila postopek za sprejetje delegiranega akta, s katerim naj bi EU Hrvaški pod določenimi pogoji odobrila omenjeno izjemo. Na vprašanje, ali so v komisiji postopek že sprožili, STA za zdaj ni dobila odgovora.
Prav tako od komisije v Bruslju za zdaj ni bilo mogoče dobiti ne uradnih ne neuradnih stališč oziroma informacij v povezavi s četrtkovim sestankom slovenskega ministra in evropskega komisarja.
Židan je sicer decembra še poudaril, da bo Slovenija v primeru sprožitve postopka za odobritev izjeme Hrvaški uporabila vsa pravna sredstva za zaščito slovenskih proizvajalcev terana, pri čemer ni izključil možnosti tožbe proti Evropski komisiji.
