V poslanski skupini nepovezanih poslancev po besedah Alenke Bratušek ocenjujejo, da so desetino bančne luknje, za sanacijo katere je država namenila pet milijard evrov, povzročila podjetja v lasti Cerkve.
Zato so v stranki Zavezništvo, ki ji pripadata dve poslanki poslanske skupine nepovezanih poslancev (poleg Bratuškove še Mirjam Bon Klanjšček), pred nedavnim Cerkvi poslali poziv, naj se odpove svojim terjatvam, ki jih ima do države zaradi prepočasnih postopkov denacionalizacije. V kolikor Cerkev tega ne bi naredila, predlagatelji priporočila predlagajo, naj vlada prouči vse možnosti, da se pri poplačilu terjatev, ki jih ima Cerkev do države, upošteva škoda, ki so jo bankam povzročila podjetja v lasti Cerkve.
Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvo za pravosodje Darka Stareta in vlade predlagano priporočilo v okviru veljavnih predpisov ni uresničljivo. "Cerkev in njene pravne osebe so samostojni pravni subjekti. Obravnavati jih drugače kot druge pravne subjekte v istem pravnem okolju, je v pravni državi nesprejemljivo, če za to ni izrecne podlage v zakonu," je opozoril. Podobno je ocenil Vinko Gorenak (SDS).
Generalni tajnik Slovenske škofovske konference Tadej Strehovec je predlog označil kot neprimeren. Glavni namen priporočila je zgolj pridobivanje političnih koristi, prav tako gre za poziv k diskriminatorni obravnavi Cerkev, je dejal. Poudaril je, da Cerkev ni kriva, če se denacionalizacijski postopki vlečejo in mora zato država plačevati odškodnine.
Zvon 1 in Zvon 2, ki naj bi bila kriva za bančno luknjo, sta ločena subjekta, ki nista sestavni del Cerkve, je dejal. Dodal je, naj predlagatelji raje sprožijo parlamentarno preiskavo o tem, kako so ravnale banke in o tem, ali niso s svojimi dejanji same povzročile bančne luknje.
Zvon 1 in Zvon 2 sta tako ali drugače povezana s Cerkvijo, "pa recite kar hočete," je odgovorila Bratuškova.
"Na ta način predstavljati zadeve, jih izkrivljati in trditi, da se dogaja neka strašna krivica, je populizem," je ocenila Jasna Murgel (SMC) in se izrekla proti priporočilu. Po njenem se je treba vprašati, zakaj so banke podjetjem v cerkveni lasti dajale posojila in kakšna je njihova odgovornost za bančno luknjo.
Matej T. Vatovec (ZL) pa je v zvezi z očitki, da bi šlo v tem primeru za diskriminatorno obravnavo dejal, da ima Katoliška cerkev v Sloveniji privilegiran položaj, ki jo postavlja v drugačen položaj kot ostale verske skupnosti in pravne subjekte. Napovedal je podporo priporočilu. Tudi Franc Jurša (DeSUS) ne vidi tragike, če bi priporočilo podprli.
