"Prepričani smo, da bi jasen zakonski okvir na tem področju olajšal delo vseh, ki se z javnim naročanje oz. ugotavljanjem pravilnosti le-teh ukvarjajo, kot tudi preprečil morebitne anomalije, ki jih zakon v tej obliki dopušča," so danes sporočili z občine.
Želijo tudi, da bi računsko sodišče pri revizijah občin preverjalo tudi zakonitost in pravilnost ne samo odhodkovne strani temveč tudi prihodkovne. "Zlasti financiranje zakonsko obveznih nalog, ki jih lokalnim skupnostim nalaga država," so pojasnili. Ob tem so izpostavili, da se ministrstvo za finance sklicuje na mnenje računskega sodišča, ko trdi, da so za vzdržnost javnih financ skupaj z državnimi organi odgovorne tudi lokalne skupnosti.
"Zato je nujno pri pregledu poslovanja le-teh preveriti tudi prihodkovno stran s strani neodvisnega državnega organa in na ta način prejeti celovito sliko neke lokalne skupnosti oz. področja kot celote. Na ta način ne bo nobenega dvoma, koliko stane posamezno lokalno skupnost izvajanje zakonsko določenih nalog in koliko bi za to ta lokalna skupnost morala prejeti sredstev iz namenskega vira," so prepričani na mariborski občini.
"Računsko sodišče preverja tudi racionalnost in ekonomičnost porabe teh sredstev, ne samo zakonitost. S tem bi bil oblikovan sistem kontrole tako porabe, kot tudi prihodkov lokalnih skupnosti. Prišli bi do jasne slike o primerni porabi posamezne lokalne skupnosti, ki bi bila natančno izračunana, s preverjeno ekonomičnostjo, racionalnostjo in posledično jasno določnimi potrebnimi namenskimi prihodki in to potrjenimi s strani najvišjega neodvisnega revizorskega organa v državi," so še navedli v sporočilu po prejemu porevizijskega poročila računskega sodišča o poslovanju Mestne občine Maribor v letu 2014.
Potem ko je računsko sodišče občini lani o tem izreklo negativno mnenje, je občina v predpisanem roku predložila odzivno poročilo s predstavljenimi popravljalnimi ukrepi, računsko sodišče pa je te ukrepe ocenilo kot zadovoljive.
V revizijskem poročilu, ki ga je računsko sodišče izdalo avgusta lani, so revizorji sicer izrekli občini negativno mnenje o pravilnosti poslovanja v delih, ki se nanašajo na pripravo in izvrševanje proračuna, nove zaposlitve in izplačevanje delovne uspešnosti, investicijske odhodke in zadolževanje. V javnosti so najbolj odmevale kritike glede nepravilnosti pri javnih naročilih, ko je občina med drugim oddala javno naročilo javnemu podjetju po pravilu "in-house", čeprav za to niso bili izpolnjeni vsi pogoji, z izdajo več naročilnic za istovrstna dela pa se je izognila postopku javnega naročanja.
Večino ugotovljenih nepravilnosti je občina odpravila z natančnejšo opredelitvijo postopkov na posameznem področju, s čimer je tudi določila odgovornost za njihovo izvedbo. Kot je za STA pojasnil vrhovni državni revizor Aleksej Šinigoj, zahtevajo takšen ukrep takrat, ko se konkretne nepravilnosti ne da odpraviti, ker je bila že izvedena.
