Gospodarska rast ostaja med višjimi v evrskem območju predvsem zaradi konkurenčnosti izvoznega sektorja. Ta je v zadnjem desetletju pokazal, da je zmožen povečevanja tržnih deležev tudi tam, kjer je povpraševanje šibko, k 2,7-odstotni rasti BDP v tretjem četrtletju lani pa je prispeval več kot 40 odstotkov, navajajo analitiki Banke Slovenije.
Ocena rasti tujega povpraševanja je ugodna in nudi dobro osnovo za pričakovano stabilno rast prihodkov izvoznega sektorja. Kljub pozitivnim obetom v mednarodnem okolju obstajajo številna negativna tveganja, od sprememb v političnem okolju nekaterih razvitih držav, povečane družbene neenakosti in medsebojnih sankcij med EU in Rusijo do geopolitičnih napetosti na Bližnjem vzhodu, opozarjajo v centralni banki.
K rasti domače potrošnje izdatno prispevajo gospodinjstva, katerih potrošnja je vse bolj uravnotežena. V primerjavi z evrskim območjem ostajajo šibke predvsem investicije, kjer se obeti izboljšujejo. Investicijska aktivnost podjetij se krepi, z učinkovitejšim črpanjem evropskih sredstev bi jo lahko povečala tudi država. "Anketno izkazani optimizem v gospodarstvu je bil ob koncu leta 2016 primerljiv z ravnijo konec leta 2008," so izpostavili.
Kot ugotavljajo, so se razmere na trgu dela v jesenskih mesecih lanskega leta še izboljšale, a postajajo čedalje vidnejša tudi strukturna neskladja. Rast zaposlovanja naj bi se po številnih anketah nadaljevala tudi v prvi polovici leta, vendar se približno tretjina delodajalcev že srečuje s pomanjkanjem ustreznih kadrov.
Čeprav se javnofinančni položaj države izboljšuje, je potrebna skrbnost pri obvladovanju rasti izdatkov. Gibanja med drugim zaznamuje dokaj visoka rast sredstev za zaposlene zaradi postopnega sproščanja varčevalnih ukrepov, ki se bo nadaljevalo letos in prihodnje leto. "Ob tem so se v zadnjih mesecih močno povečali pritiski različnih interesnih skupin na povečevanje javnofinančnih izdatkov," so opozorili.
Centralna banka nadalje ugotavlja, da stabiliziranje okolja in napovedi o nadaljnji gospodarski rasti ugodno vplivajo na finančni položaj podjetij in gospodinjstev. Oživljanje nepremičninskega trga krepi tisti del povpraševanja, ki so ga banke pripravljene v večji meri podpreti s posojili in ki lahko prispeva h gospodarski rasti različnih sektorjev.
"V takšnem okolju največja tveganja za bančni sektor izhajajo iz okolja nizkih obrestnih mer, ki pred banke postavlja izzive ustvarjanja dohodka in izpostavljanja obrestnemu tveganju," so zapisali. Podjetniški sektor je močnejši kot pred leti in tudi manj odvisen od financiranja pri bankah. Za banke obstaja tveganje povezano z obsegom novih finančno stabilnih dolžnikov oz. problem pridobivanja novih poslov.
Banke so sicer lani izboljšale uspešnost poslovanja, predvsem zaradi nižjega kreditnega tveganja in nižjih stroškov oslabitev ter enkratnih vplivov povečanih neobrestnih prihodkov. "Glavna omejitev ustvarjanja dohodka ostajata krčenje obsega poslovanja in zniževanje obrestnih mer," so navedli v Banki Slovenije. Večja kakovost bančnih naložb preko manjših stroškov oslabitev pozitivno vpliva na prihodke bank.
Neto obrestni prihodki so bili v zadnjih letih pod prevladujočim vplivom cenovnih dejavnikov in manj količinskih, kljub krčenju obsega poslovanja bank. V sedanjih pogojih pa je mogoče doseči ohranjanje oziroma porast neto obrestnih prihodkov le s povečanjem količinskega dejavnika, to je obsega poslovanja oziroma kreditiranja. Po napovedih Banke Slovenije bo porast posojil na ravni nebančnega sektorja dosežen šele v prihodnjem letu. A vrnitev ravni bančnega kreditiranja podjetij na večletno predkrizno povprečje ni mogoče pričakovati kmalu.
Kreditno tveganje za banke se postopoma zmanjšuje. Zaradi visoke pokritosti nedonosnih terjatev z oslabitvami in visoke kapitalske ustreznosti so banke relativno dobro zaščitene v primeru večjega poslabšanja kakovosti portfelja. Kapital bank dosega petkratnik neoslabljenega dela terjatev v zamudi nad 90 dni, neprimerno več kot pred leti. Kljub ugodni kapitalski ustreznosti na ravni sistema bi se lahko posamezne banke v neugodnih razmerah soočile s primanjkljajem. Zato je pomembno zadržanje dobičkov v kapitalu.
Ponudba posojil s fiksno obrestno mero spodbuja zadolževanje gospodinjstev. V bančnih bilancah so posojila gospodinjstvom ob upoštevanju neto vrednosti že presegla posojila podjetjem. Lani so po večletnem upadanju tudi potrošniška posojila dosegla pozitivno rast, ki se po hitrosti izenačuje z rastjo stanovanjskih posojil.
Na nepremičninskem trgu se nadaljuje stabilno okrevanje, začeto v letu 2015, brez znakov pregrevanja. Cene stanovanjskih nepremičnin zmerno rastejo, obseg transakcij se povečuje. Razmere na trgu nepremičnin so stabilne in trenutno ne predstavljajo neposrednega tveganja za finančno stabilnost, vendar bi izpostavljenost sistemskim tveganjem lahko narasla v začetku novega finančnega cikla.
Zaradi slabo razvitega domačega kapitalskega trga se tudi bančništvo v senci v Sloveniji počasneje razvija kot drugod po Evropi. Glavni vir bančništva v senci v Sloveniji predstavljajo denarni in obvezniški investicijski skladi in drugi finančni subjekti, kot so na primer lizing družbe. Ocenjena velikost bančništva v senci v Sloveniji znaša 5,5 milijarde evrov oz. osem odstotkov finančnih sredstev celotnega finančnega sistema.