Po mnenju ZSSS morajo biti glavni cilj pokojninske reforme dostojne pokojnine in šele nato finančna vzdržnost javne pokojninske blagajne. "Država se mora organizirati tako, da bo zagotavljala ta cilj in ne, da namesto tega pokojninske pravice z reformo prilagaja zmožnostim proračuna," so prepričani.
Po njihovem mnenju mora sicer 40 let delovne dobe zadostovati za dostojno starostno pokojnino, ki naj omogoča pokrivanje življenjskih stroškov in je višja od denarne socialne pomoči. "Toda hkrati zahtevamo, da država in delodajalci poskrbijo, da bodo lahko teh 40 let dela mnogi sploh dosegli," je zbranim pred vlado povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Ob tem je omenil mlade, ki po šolanju nimajo možnosti za redno zaposlitev na kakovostnih mestih, ampak ure in ure izgorevajo v socialni negotovosti. "Zahtevamo tudi, da delodajalci prenehajo s pretiravanjem po delovnih normah, intenzivnosti, nehumanih pogojih na delovnih mestih. Skrb za zdravje na delovnem mestu naj postane pomemben pogoj za dosego upokojitvenih pogojev," je dejal Semolič. Pozval je, naj delodajalci hkrati poskrbijo za delovna mesta, prijazna do starejših. "Ko si enkrat star 50 let, izgubiš delo, padeš v revščino, padeš v mrežo, iz katere ti ni pomoči," je še orisal Semolič, ki je obljubil, da z deklaracijo menijo "hudo resno" in da bodo naredili "marsikaj, in ta boj ne bo lahek, da bi te cilje dosegli".
V ZSSS dodajajo, da je treba v pokojninskem sistemu v skladu z načeli socialne države ohraniti vse elemente solidarnosti, medtem ko je bela knjiga o pokojninah "le še en vladni dokument za večanje pravic bogatih in znižanje pravic revnejših".
V delu deklaracije, kjer so navedeni ukrepi, ki jih predlagajo oziroma podpirajo, so med drugim navedli izračune o učinkih bele knjige na socialno varnost posameznika, vire sredstev za pokojnine in demografski sklad s trajnimi viri za varčevanje rezervnih sredstev za pokojnine po letu 2030 v višini 400 milijonov evrov letno.
Prav tako sta na sindikalni pozitivni listi izenačenje prispevnih stopenj delavcev in delodajalcev ter zajamčena starostna pokojnina za 40 let pokojninske dobe.
Zahtevajo, da se pokojninska doba, pridobljena s prostovoljnim vstopom v obvezno pokojninsko zavarovanje pred 1. 1. 2013, šteje, kot da je bila pridobljena brez dokupa.
Zavzemajo se tudi za zmanjšanje vrzeli med pokojninami moških in žensk ter za usklajevanje pokojnin z rastjo plač.
Sindikati podpirajo tudi oblikovanje pravičnih kriterijev za revizijo seznama delovnih mest z obveznim poklicnim zavarovanjem na podlagi zdravstvenih zahtev za opravljanje teh poklicev. Prispevna stopnja pa mora biti določena v zadostni višini, da ne bo onemogočena poklicna upokojitev zaradi nezadostnih sredstev.
So tudi za zvišanje prenizkih denarnih nadomestil za socialno varnost delovnih invalidov in nekatere druge možnosti za ohranitev zaposlitve s poklicno rehabilitacijo in prilagoditvijo delovnega mesta ter za diferencirano prispevno stopnjo kot ekonomsko spodbudo delodajalcu za vlaganje v varnost in zdravje pri delu.
Zavračajo pa prekarizacijo, avtomatično prilagajanje polne upokojitvene starosti daljšanju povprečnega trajanja življenja ter ciljno upokojitveno starost 67 let, ki je po njihovem mnenju zaradi zdravstvenih razlogov previsok upokojitveni pogoj.
Prav tako zavračajo avtomatično nižanje višine pokojninske osnove glede na daljšanje trajanja življenja ter odmero prve pokojnine na podlagi točkovnega sistema, po katerem bi bilo določanje višine točke odvisno od proračunskega varčevanja na račun socialne varnosti upokojencev.
Neprimerno se jim zdi tudi podaljšanje odmernega obdobja za pokojninsko osnovo na 34 let, nasprotujejo socialni kapici in posegom v pravice do vdovske pokojnine ter letnega dodatka. Prav tako nasprotujejo znižanju števila članov sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Ob tem v ZSSS opozarjajo še, da pokojninska reforma ne bo uspešna, če mladim in ostalim iskalcem zaposlitve ne bodo dostopna kakovostna delovna mesta z dostojnim plačilom, če ne bo delo prilagojeno delovnim zmožnostim starejših.
Predstavniki ZSSS so sicer deklaracijo danes oddali v vladno vložišče, saj jih predstavniki vlade zaradi drugih obveznosti niso mogli sprejeti, kar je Semolič obžaloval.
