Jasna Podreka z Društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je izpostavila, da je v svoji doktorski nalogi o umorih žensk ugotovila, da so v 43 odstotkih povzročitelji nasilne smrti žensk njihovi sedanji ali nekdanji partnerji. Pri proučevanju dejavnikov tveganja je v veliko primerih odkrila, da so bili ti moški že prej nasilni. Kot je dodala, je skupna značilnost številnih primerov nasilja, da se imajo povzročitelji za žrtve.
Družba je po njenem prepričanju preveč tolerantna do nasilja nad ženskami, zlasti v zasebni sferi. To je tudi eden glavnih dejavnikov, da je nasilje še prisotno. Kot pravi, je treba spremeniti vzorce delovanja v družbi in mentaliteto, da ne bi prihajalo do prikritega reproduciranja moške dominacije v družbi. "S tem, naredimo korak nazaj, saj se tako širi mišljenje, da je nasilno vedenje dopustno," poudarja.
V boju proti nasilju je ključna moška medvrstniška podpora pri identifikaciji nasilja in pri obsojanju tovrstnega vedenja. Poleg tega pa po njenem mnenju v šolah primanjkuje izobraževanj za mlade o tem, kako se je treba vesti in kaj je nedopustno.
Predstavnik Društva za nenasilno komunikacijo Gregor Lapajne pri svojem delu s storilci nasilja prav tako ugotavlja, da moški nimajo kritične distance do nasilja ali pa nasilje opravičujejo. Poleg tega pa so stereotipi o neenakosti pri njih bolj močni.
Glavni namen programov s storilci nasilja je, da moški prepoznajo vzorce svojega vedenja ter kako družbena prepričanja pripomorejo, da uporabljajo nasilje. Ob tem želijo pri delu z njimi doseči, da bi prevzeli odgovornost za tovrstna ravnanja ter prevzeli pozitivne vzorce komuniciranja. Lapajne verjame, da lahko ti ljudje nasilno vedenje prekinejo, če le imajo notranjo in zunanjo motivacijo, je še dodal.
Novinarka Dnevnika Ranka Ivelja pa je poudarila, da veliko medijev neustrezno poroča o nasilju ter s tem širi stereotipe. Poleg tega je njihova pogosta napaka stigmatiziranje žrtve, s podrobnim opisovanjem dogodka in razkrivanjem identitet vpletenih. Nasilje pa obravnavajo kot konflikt, namesto da bi ga obravnavali subtilno. Tovrstno poročanje po njenem mnenju krši novinarski kodeks.
Ob tem je izrazila razumevanje do novinarjev, ki so pod pritiski urednikov, da morajo pripraviti "sočne" prispevke. "Prakso medijev pa žal poganja boj po zaslužku, zato se težko samo omejijo," je pojasnila.
Kljub temu pa občutljivost do nasilja narašča tudi zaradi tistih medijev, ki iščejo kompetentne sogovornike in obsodijo nasilna vedenja, je še dodala Ivelja.