V Dravogradu namreč te dni nekatere občane razburjajo informacije, da naj bi država načrtovala vselitev beguncev v dve stanovanji, ki sta v državni lasti. Zaradi odprtih vprašanj na to temo je devet občinskih svetnikov od županje Občine Dravograd Marijane Cigala zahtevalo sklic izredne seje občinskega sveta.
Kot je danes za STA pojasnila županja Cigala, bo izredna seja predvidoma v četrtek, čeprav sama meni, da pravih vsebinskih razlogov za izredno sejo ni. Tudi občini je namreč ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) pojasnilo, da sta dve stanovanji v Dravogradu, ki sta v lasti države oz. v upravljanju vladne stanovanjske komisije, na seznamu možnih zmogljivosti, a trenutno nista v načrtu za selitev. Podrobnosti v zvezi s tem in več informacij pa naj bi občinskim svetnikom na seji v četrtek pojasnil tudi predstavnik MNZ.
Na MNZ so ob tem za STA spomnili, da je vlada marca lani sprejela izvedbeni načrt premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav. Hkrati je vlada zavezala ministrstvo za javno upravo, da v sodelovanju z ministrstvoma za notranje zadeve in za obrambo ter Stanovanjskim skladom RS zagotovi nastanitvene zmogljivosti za premeščene in trajno preseljene osebe, ki bodo v Sloveniji pridobile status mednarodne zaščite.
Kot so navedli na MNZ, je zdaj pripravljen seznam primernih zmogljivosti, ki vključuje zgolj stanovanja, ki so prazna in nezasedena. Po podatkih ministrstva za javno upravo so državni organi za potrebe naselitve oseb z mednarodno zaščito identificirali 46 stanovanj v lasti države.
Gre za stanovanja, ki jih je bilo treba vzdrževati, urediti za uporabo, vendar ta trenutek niso še pripravljena za vselitev in niso opremljena. Kot so pojasnili na MNZ, jih bodo opremljali v skladu z izkazanim interesom za oddajo, in sicer za vselitev oseb z mednarodno zaščito ali zaposlenih v državni upravi ali drugih fizičnih oseb.
Hkrati trenutno ministrstvo za javno upravo razpolaga še s 45 aktualnimi vlogami, ki so jih ponudile fizične oziroma pravne osebe in imajo prednost pri obravnavi, so navedli na MNZ.
Ob tem so spomnili, da ustava kot najvišji pravni akt države določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje in si prosto izbira prebivališče. To velja tudi za osebe s priznano mednarodno zaščito, saj so v svojih pravicah popolnoma izenačene z državljani Republike Slovenije, z izjemo volilne pravice.
Po pridobitvi statusa mednarodne zaščite se te osebe lahko nastanijo v integracijski hiši v lasti MNZ za obdobje enega leta, lahko pa nastanitev poiščejo tudi na zasebnem naslovu. Pri tem sklenejo najemno pogodbo z lastnikom nepremičnine povsem enako kot slovenski državljani.
Lastnik nepremičnine pa z nepremičnino lahko prosto razpolaga, kar je tudi njegova z ustavo zagotovljena pravica. V takih primerih se tudi ne obvešča lokalnih skupnosti, saj je sklenitev najemne pogodbe stvar med lastnikom, ki nepremičnino daje v najem, in posameznikom, ki tako nepremičnino najema in bo za to tudi plačal ustrezno najemnino.
Kot so še navedli na MNZ, v medresorski delovni skupini vlade, v kateri sodelujejo predstavniki več ministrstev, spodbujajo nastanitev oseb s priznano mednarodno zaščito na zasebnih naslovih, saj jim to omogoča hitrejše vključevanje v slovensko družbo in njihovo sprejetost v lokalnem okolju.
