Število kibernetskih napadov na strežnike institucij EU je v zadnjem letu močno naraslo, napadi pa naj bi tudi bili vse bolj agresivni in nevarni.
Kot so za časnik povedali neimenovani viri, je Evropska komisija v lanskem letu zabeležila 110 napadov na njene strežnike, kar je 20 odstotkov več kot leto prej.
Čeprav so organizacije ponavadi zadržane do obveščanja javnosti o posameznih kibernetskih napadih, je komisija novembra priznala, da so njeni strežniki bili tarča zelo obsežnega napada.
Zaradi vse bolj pogostih napadov in tudi vse večjega strahu, da Rusija spretno izkorišča kibernetski prostor za izvrševanje svojih geostrateških interesov, naj bi komisija sprejela paket ukrepov za povečanje varnosti svojih strežnikov.
Tako naj bi po poročanju Financial Timesa okrepila sodelovanje z Natom na področju kibernetske obrambe, svojim višjim uradnikom pa naročila, da šifrirajo elektronsko pošto.
Komisija za zdaj ostaja previdna glede navajanja izvora vse bolj pogostih spletnih napadov. "Različni napadalci uporabljajo enaka orodja in ukrepe in zakrivajo svojo identiteto z uporabo anonimnih strežnikov," je za časnik povedala tiskovna predstavnica komisije.
Medtem pa so diplomatski viri v Bruslju na temo kibernetskih napadov veliko bolj pripravljeni s prstom pokazati proti Kremlju.
Strah pred ruskimi kibernetskimi napadi v Evropi se namreč še bolj krepi po objavi ugotovitvah ameriških obveščevalcev, da je Rusija na ta način skušala vplivati na nedavne ameriške predsedniške volitve, še poroča Financial Times.
Vse več zahodnih držav je v zadnjih mesecih napovedalo ukrepe za povečanje kibernetske varnosti. Velika Britanija je tako v začetku novembra sporočila, da bo v naslednjih petih letih vložila dve milijardi evrov v kibernetsko varnost.
Napoved programa je sledila izjavam direktorja britanske notranje obveščevalne službe MI5 Andrewja Parkerja, v katerih je obtožil Rusijo, da izvaja "vse bolj agresivno zunanjo politiko, ki uporablja propagando, vohunstvo, prevratno delovanje in kibernetske napade".
Rusija je te besede kakor tudi druge obtožbe o domnevnem državno sankcioniranem hekanju tujih političnih ciljev do sedaj odločno zavračala.
