Veljavni zakon o denacionalizaciji določa, da se nepremičnine upravičencem v denacionalizacijskih postopkih vrača v naravi, kadar to ni mogoče, pa se jim mora zagotoviti nadomestno nepremičnino ali izplačati odškodnino.
V Zavezništvu bi radi po besedah njene predsednice to spremenili, in sicer tako, da vračilo nepremičnin v naravi ne bi bilo več mogoče, ko gre za naravna bogastva - za slednja bi se lahko izplačevala le še odškodnina. Naravna bogastva, kot so denimo gozdovi Triglavskega narodnega parka, obala Bohinjskega jezera ali dostop do slapa Savica, morajo namreč ostati v državni lasti, je na novinarski konferenci dejala Bratuškova.
Za kaj takega pa bi bile potrebne spremembe zakona o denacionalizaciji, ki jih nameravajo v Zavezništvu doseči tako, da bi se o tem vprašanju najprej izrekli državljani na referendumu, če bi bil njihov odgovor pozitiven, pa bi bila to zaveza politiki, da sprejme ustrezne spremembe, pravi Bratuškova.
Za zdaj si v Zavezništvo želijo, da bi referendum razpisal DZ, za kar so po besedah Bratuškove potrebni glasovi 46 poslancev. Sama upa, da bo teh dovolj, čeprav o tem še ni govorila z vodji poslanskih skupin. "Za zdaj sem govorila le z vodjem poslanske skupine SD Matjažem Hanom, ki pobudo načeloma podpira, mora pa o njej govoriti še z ostalimi poslanci," je dejala.
O pobudi naj bi se Zavezništvo posvetovalo z nekaterimi pravniki, katerih imen pa Bratuškova ne želi razkriti, ker da nima njihovega soglasja. Podarja pa, da če bi referendum uspel in bi bil nato spremenjen zakon, to ne bi pomenilo, da bi denacionalizacijski upravičenci ostali praznih rok. Razlika bi bila le, da "bodo morali biti zadovoljni z odškodnino". Na vprašanje, ali ne bi šlo pri tem za spreminjanje pravil igre med samo igro (denacionalizacija je namreč v zaključni fazi), pa dodaja, da se tudi zato o pobudi posvetujejo s pravniki.
V Zavezništvu po besedah Bratuškove še vedno tudi vztrajajo pri svoji pobudi, naj se Katoliška cerkev v zameno za škodo, ki so jo bankam povzročila podjetja v njeni lasti, odpove odškodninam zaradi predolgih denacionalizacijskih postopkov. V zvezi s tem so v Zavezništvu pisali tudi vladi in jo pozvali, naj s Cerkvijo o tem doseže dogovor, a odgovora, kot pravi Bratuškova, še niso dobili.
