Današnja obravnava je potekala, potem ko je drugostopenjsko sodišče zavrnilo pritožbo odvetnikov LB in NLB na prejšnjo odločitev Raguza o nadaljevanju postopka. Na županijskem sodišču so ugotovili, da ni pogojev za prekinitev postopka, pri katerem vztraja slovenska stran.
Tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče sta v tem primeru ocenila, da memorandum o soglasju z Mokric ni mednarodna pogodba. Ugotovili sta tudi, da ni niti pogojev za mirovanje postopka, ker je potrebno soglasje slovenske strani, ki ga ni bilo.
Nato sta odvetnika LB in NLB konec lanskega leta predložila nova dokaza, mnenji nemškega strokovnjaka in hrvaške strokovnjakinje, ki potrjujeta, da je memorandum mednarodna pogodba, ki neposredno zavezuje domača sodišča v obeh državah.
Na slovenske trditve je odgovorila tudi odvetnica PBZ s pravnimi stališči hrvaške strani, ki pa do danes niso prispela do odvetnice NLB. Sodnik Raguz je nameraval danes skleniti postopek, a je dovolil dodatnih 15 dni, da bo odvetnica NLB preučila vlogo PBZ, in je napovedal, da bo postopek sklenil 23. februarja. Takrat bo odločal o tem, ali mora LB plačati zahtevani znesek PBZ.
Hrvaška vlada na hrvaških sodiščih od Slovenije terja vrnitev deviznih vlog varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, ki jih je Hrvaška v začetku 90. let prenesla v javni dolg in nato preko bank izplačala delu varčevalcev.
Hrvaška se je v memorandumu, ki ga je s slovensko vlado podpisala 11. marca 2013 na Mokricah, zavezala, da bo ustavila vse postopke proti slovenskim bankam, dokler ne bo dosežena celovita rešitev spora o LB, ki jo bosta državi iskali v okviru nasledstva.
Ljubljana vztraja, da je spor o LB treba urejati v okviru sukcesije ter da med pogajanji ni mogoče istočasno iskati rešitve na sodiščih.
V Banskih dvorih pa so večkrat pojasnili, da so opravili svoj del posla iz memoranduma s tem, ko so dali navodila bankam, te pa naprej svojim odvetnikom, naj ustavijo postopke, povezane z LB. O vsem so obvestili tudi pristojno sodišče.
Sodnik Raguz se je med obravnavo oktobra 2013 vprašal, kako lahko vlada v sodnem postopku zahteva kar koli, če v demokraciji velja delitev oblasti na tri veje.
Zaba in Privredna banka Zagreb (PBZ) sta med letoma 1994 in 1996 vložili 27 tožb proti LB in NLB zaradi deviznih vlog nekdanjih varčevalcev zagrebške podružnice LB, ki so prenesli svoj denar na hrvaške banke, ki so jih potem tudi poplačale.
Po slovenskih virih gre za približno 76.000 hrvaških državljanov, ki so na 25 hrvaških bank prenesli 545 milijonov nekdanjih nemških mark (272,5 milijona evrov) deviznih prihrankov. Največ denarja sta izplačali banki PBZ in Zaba - 129 milijonov nemških mark (64,5 milijona evrov) in 188 milijonov nemških mark (94 milijonov evrov).
V preteklih več kot dveh desetletjih so 27 primerov združili v 15 postopkov, ki potekajo na hrvaških sodiščih. V dveh primerih sta bili sprejeti pravnomočni odločitvi, ena v korist slovenskih bank, ena pa v prid tožnikov. V obeh primerih je šlo za zneske pod 800 evrov. Slovenska stran se je v svojem izgubljenem primeru pritožila na hrvaško ustavno sodišče, na odločbo še čaka.
V še štirih ponovljenih postopkih so hrvaška sodišča odločila v korist tožnikov, toženi strani pa sta se v vseh primerih pritožili na višjih sodiščih. V devetih primerih ni bilo še nobene odločitve hrvaških sodišč.
