Do dvotedenske stavke zdravnikov v novembru je prišlo potem, ko vlada oz. ministrstvo za zdravje in Fides tudi po več krogih pogajanj o spremembah kolektivne pogodbe, ki so se začela v marcu, nista prišla do dogovora. Zdravniki so stavkali na način, da so delo omejili na 40 ur tedensko, kar je bolnišnicam povzročilo nemalo težav.
Sporazum o začasni dvomesečni prekinitvi stavke so pogajalci podpisali tik pred njeno zaostritvijo. Kuštrin je v bran sporazumu večkrat izpostavil, da odpira vrata nadaljevanju pogajanj o spremembah kolektivne pogodbe, ki naj bi izboljšale status mladih zdravnikov, specialistov in specializantov, katerih plače so zdaj po njegovi oceni sramotne.
Tarifni del kolektivne pogodbe je sicer tudi najtrši oreh. Zahteve Fidesa se tako med drugim nanašajo izboljšanje osnovne plače. Medtem ko zdravniki specialisti zdaj izhajajo iz 45. plačnega razreda, naj bi po predlogu tisti s šestletno specializacijo začeli iz dveh razredov višje, torej iz 47. plačnega razreda.
Prav tako si zdravniki želijo, da bi z napredovanji lahko presegli 57. plačni razred, česar zdaj ne morejo. Sporazum sicer določa, da bo vlada odpravo te omejitve tudi za druge javne uslužbence predlagala v okviru sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
V Fidesu predlagajo tudi drugačno napredovanje v nazive, po katerem bi zdravnik lahko napredoval v višjega zdravnika deset let po opravljenem strokovnem izpitu, v starejšega zdravnika pa 15 let po strokovnem izpitu.
Prav tako želijo posodobitev dodatkov za posebne pogoje dela. Tako naj bi dobili višje dodatke za posebne pogoje denimo zobozdravniki, ki so večino delovnega časa v prisilni drži.
V zvezi z dopusti predlagajo, naj se v kolektivno pogodbo vnese dogovor iz leta 2012, ki govori o največ 35 dneh dopusta za zdravnike in zobozdravnike ter o največ dodatnih 15 dneh zaradi težkih delovnih pogojev.
Decembrski sporazum govori tudi o potrditvi standardov in normativov za zdravnike iz modre knjige ter o možnosti nagrajevanja zdravnikov, ki bodo za več kot 30 odstotkov presegli normative. Merila za to pa še niso točno določena in bodo predmet nadaljevanja pogajanj o spremembah kolektivne pogodbe.
Modra knjiga, ki so jo zdravniške organizacije pripravile leta 2008, sicer določa bistveno manj opredeljenih bolnikov na enega družinskega zdravnika, kot je zdajšnje povprečje.
Ob tem, ko se zamrznitev stavke počasi izteka, bodo torej prihodnji teden pogajalci znova sedli za mizo, Kuštrin pričakuje, da bi se to lahko zgodilo že v torek, česar pa na ministrstvu za zdravje v petek še niso mogli potrditi.
Sporazum s Fidesom, ki je po nekaterih ocenah težak celo 55 milijonov evrov, je vlado stal še bistveno več, saj so zaradi njega zahteve dvignili tudi v drugih sindikatih javnega sektorja. Tik pred novim letom je vlada z njimi dosegla dogovor o ukrepih na področju plač, katerega posledice na javno-finančne izdatke v tem letu so ocenjene na 56 milijonov evrov.
Prav tako je sporazum povzročil vihar v koaliciji, ki ga je ministrica Kolar Celarčeva poskušala miriti predvsem s pojasnilom, da je prvenstveno namenjen skrajševanju čakalnih vrst ter nagrajevanju dodatnega, uspešnega in učinkovitega dela. Eno glavnih pričakovanj koalicijskih partnerjev namreč ostajajo prav krajše čakalne vrste. Premier Miro Cerar je sicer v petkovih Odmevih napovedal, da se bo koalicija kmalu seznanila s predlogom o več sredstvih za skrajševanje čakalnih vrst.
