Specializirano državno tožilstvo se je že pred začetkom leta 2016 odločilo spremeniti obtožnico. Če je dotlej vztrajalo pri očitkih o zlorabi položaja, ki naj bi jo pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti banke zagrešili obdolženi, ju je takrat obremenilo hujšega kaznivega dejanja poslovne goljufije.
Na vprašanje STA, kdaj naj bi se sojenje začelo znova, so na mariborskem sodišču pojasnili, da se zadeva še vedno nahaja v odločanju o ugovoru obrambe zoper obtožnico.
Na specializiranem državnem tožilstvu (SDT) so za STA povedali, da se je sodišče, kljub temu, da je glavna obravnava že potekala, odločilo, da mora tožilstvo vložiti novo obtožnico, zaradi čakanja na izsledke predkazenskega postopka iz vsebinsko povezane zadeve pa so to lahko storili šele julija lani.
Ker sta zagovornika obtoženih Mihael Jenčič in Filip Primec zoper obtožnico vložila ugovora, je omenjena kazenska zadeva zdaj v fazi odločanja o ugovorih, so potrdili tudi na tožilstvu, kjer odločitve tričlanskega izvenobravnavnega senata doslej še niso prejeli. Šele po pravnomočnosti obtožnice, torej če oziroma ko bo sodišče ugovore obrambe zavrglo ali zavrnilo, bo lahko razpisan nov začetek glavne obravnave.
Tožilstvo je sicer Pajenkovi in Lahovi v že začetem sodnem postopku očitalo, da naj bi si pridobili nepremoženjsko korist v obliki dejstva, da sta lahko še naprej ostali predsednica in članica uprave banke.
V enem primeru naj bi se odločili odpraviti kapitalsko neustreznost banke z izdajo podrejenih obveznic, v drugem pa za dokapitalizacijo z izdajo novih delnic. Ker nista našli primernih investitorjev, naj bi k poslom povabili nekatera, njim že prej naklonjena podjetja in jih prepričali v nakup obveznic, hkrati pa se zavezali, da jih bo banka odkupila, ko bodo to želeli, ali pa priskrbela kupca zanje, da bodo prišli nazaj do svojega denarja.
Sicer pa to ni edina zadeva nekdanjih vodilnih menedžerjev Probanke, s katero se ukvarjajo organi pregona. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada so namreč novembra lani opravili hišne preiskave, v katerih so iskali dokaze za utemeljitev več kaznivih dejanj zlorabe položaja s področja bančne kriminalitete.
Mediji so takrat poročali, da naj bi bilo osumljenih pet bančnikov, poleg Pajenkove in Lahove še tretji član uprave Vito Verstovšek, direktor v poslovni enoti Maribor Borut Bizjak in še eden od direktorjev znotraj banke Peter Lobnik. Kriminalisti naj bi jih sumili zlorabe položaja pri odobritvi posojil družbam v lasti velenjskega poslovneža Tomaža Ročnika, sicer brata Pajenkove, s čimer naj bi si pridobili protipravno premoženjsko korist v višini 17 milijonov evrov.
Kot so v zvezi s tem postopkom pojasnili na SDT, je preiskovanje omenjenih sumov kaznivih dejanj še v fazi predkazenskega postopka, zato zaradi interesa preiskave podrobnejših pojasnil za zdaj ne morejo posredovati.
Še najmanj en postopek zoper Pajenkovo in Lahovo vodi tudi mariborsko tožilstvo, prav tako zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Za zdaj se je obema uspelo ubraniti tudi pred odškodninskimi tožbami s strani DUTB. Slednja je vložila šest zahtevkov, prvega v višini dobrega milijona evrov zaradi posojila družbi Medaljon je sodišče na prvi stopnji že zavrnilo.
