Na Hrvaškem so imeli leta 2010 nekaj manj kot 5200 zapornikov, medtem ko je bilo v zaporih prostora za 3350 oseb. Lani je bilo zapornikov skoraj 1860 manj kot pred petimi leti, število mest pa se je povečalo za 550, so zapisali v sporočilu o stanju in delovanju zaporov, ki ga bo obravnaval parlament. V primerjavi z letom 2014 je bilo lani za skoraj 600 zapornikov manj, v primerjavi z letom 2013 pa je njihovo število upadlo za približno 1000.
Kot so izpostavili, je znižanje števila zapornikov v prejšnjih letih predvsem posledica spremembe zakona o kazenskem postopku, v katerem so omejili zadrževanje v preiskovalnem zaporu in omogočili alternativno prestajanje kazni, kot so javna dela. Okrepili so tudi službe za nadzor pogojno izpuščenih oseb, nekaj več je bilo tudi izpustitev na prostost pred potekom kazni, so zapisali.
Statistike kažejo, da je bilo lani v primerjavi s prejšnjimi leti manj poskusov samomorov zapornikov v hrvaških zaporih kot tudi manj poskusov pobegov zapornikov in napadov na paznike.
Poudarili so, da so izboljšali tudi spoštovanje človekovih pravic zapornikov, ter sklenili, da je stanje v zaporniškem sistemu "bolj stabilno kot kdaj koli prej".
Lani je sicer več kot 40 odstotkov izmed približno 3300 zapornikov na Hrvaškem prestajalo kazni zaradi premoženjskih deliktov. Približno četrtina je bila obsojena zaradi bolj nasilnih dejanj, kot so umori in hude fizične poškodbe.
Večina zapornikov je v zaporih za čas od enega do treh let.
Kljub znižanju števila zapornikov zasvojencev z mamili ta problem ostaja. Lani je približno polovica zapornikov kazala zasvojenost s kakšno izmed prepovedanih drog.
Prav tako so zabeležili več kot 200 pritožb zapornikov, ki so bili večinoma nezadovoljni s pogoji namestitve in zdravstvenim varstvom. Nekateri so se pritoževali tudi zaradi ravnanja uslužbencev v zaporih, opozorili so tudi na kršitve človekovih pravic.
V hrvaških zaporih obstaja tudi možnost, da bi se ljudje izobraževali za določene poklice, večinoma v gostinstvu in kmetijstvu. Zapornikom nudijo tudi izobraževanje na področju dela z računalnikom.
Zaporniki se lahko odločijo, ali bodo med prestajanjem kazni delali. Lani si je zaporniški čas z delom krajšalo nekaj manj kot 40 odstotkov zapornikov, ki so večinoma proizvajali hrano za potrebe zaporniškega sistema.
Na Hrvaškem je nekaj več kot 20 zaporov in vzgojnih zavodov, vključno z zaporniško bolnišnico v Zagrebu.
