Sindikati v zasebnem sektorju imajo po besedah Jerkičeve pri pogajanjih težjo nalogo kot sindikati javnega sektorja, saj se slednji pogajajo z vlado, medtem ko se oni z delodajalci v zasebnem sektorju, ki vedo, da gre za njihov denar. Poleg tega so precej razdrobljeni, različni in ne tako občutljivi na politične izzive kot vlada, je v intervjuju za današnjo izdajo časnika dejala predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI).
Primerjavo med sektorjema po njenem mnenju zaznamujeta predvsem prilagodljivost in pripravljenost delati več, ki ju je v javnem sektorju mogoče najti v občutno manjši meri. Zaradi negotovih razmer na trgu dela se lahko podjetja hitro znajdejo v težavah, pri čemer je v nekaterih primerih po mnenju Jerkičeve zanje bolje, da ne vztrajajo za vsako ceno.
"Ni prijetno, ko se izgubljajo zaposlitve, s tem sindikati izgubljamo članstvo, a če je to cena, da se položaj popravi, je to treba vzeti v zakup. Treba pa je paziti, da se z odpuščanji ne pretirava. Stečaj podjetja ni najhujše, kar se lahko zgodi. Kaj pa če zaposleni mesece hodijo v službo, so slabo plačani ali plač sploh ne prejemajo. V naših panogah so podjetja, ki so preživela krizo, praviloma dobri delodajalci," je poudarila.
Delovno zakonodajo je ocenila kot preveč zapleteno, "da od nje lahko živijo pravniki, odvetniki, sodišča in inšpektorat, delavec pa od tega nima veliko, pa tudi delodajalec, če želi na hitro odreagirati". Poudarila je, da se lahko nepoznavanje zakonodaje pojavi tako pri delavcih kot delodajalcih, pri čemer slednji zaradi varčevanja pogosto ne najemajo pravnih strokovnjakov, ki bi jim lahko pomagali.
Kot je pojasnila Jerkičeva, se je za tokratno kandidaturo odločila zato, ker trenutni predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič odhaja v pokoj. Njegova protikandidatka ne bi želela biti, "saj imamo sindikati dovolj drugih težav in moramo delovati čim bolj enotno".
Prioritete, ki bi jih morala ZSSS izvajati, so po njenem mnenju ohranitev vseh 22 sindikatov v združenju in krepitev strokovnih služb na ravni zveze. Tudi na področju financiranja sindikatov bodo potrebne spremembe, da ne bo več v tolikšni meri odvisno od članarin, je prepričana.
"Morda bi kazalo ustanoviti delavsko zbornico, vsekakor pa povečati sodelovanje z drugimi sindikati. Tudi združevanje sindikatov predstavlja poseben izziv. Preveliko število sindikatov škodi delavskemu gibanju," je dejala.
Med težavami, s katerimi se pri svojem delu soočajo sindikalisti, je Jerkičeva izpostavila nepoklicno delovanje in pomanjkanje določenih znanj, ki jih včasih zahteva ta funkcija. Po njenih besedah so na udaru med delavci in upravami podjetij. "Na eni strani ljudje od njih marsikdaj zahtevajo nemogoče, s tem, da ni nujno, da bi jim pomagali pri njihovih aktivnostih, po drugi strani uprava ves čas manipulira z njimi in jih skuša vplesti v to, da bi bili podaljšana roka menedžmenta," je dejala.
Glede navedb o upadanju sindikalnega članstva je povedala, da se je v SKEI trend umiril. Težave so po njenih besedah s pridobivanjem mlajših zaposlenih in tistih, ki opravljajo prekarne oblike dela, pa čeprav bi ravno ti najbolj potrebovali sindikalno podporo. Med možnimi rešitvami je navedla avstrijsko ureditev, kjer mora vsakdo, ki je deležen pozitivnih posledic sindikalnih dejavnosti, sindikatom prispevati del svoje plače.