Bangijev je najprej predstavil zgodovinske okoliščine, ki so pripeljale do načrtov za izgradnjo obrtno-poslovne cone na Srminu. Pri tem je izpostavil, da so bili krajani pri sprejemanju prostorskih aktov zelo dejavni, prav te njihove aktivnosti pa so botrovale spremembam prostorskih aktov. Ob tem je Bangijev spomnil še, da so bila zemljišča na Srminu kot stavbna zemljišča za poslovne dejavnosti predvidena že od leta 1986.
Na vprašanje, zakaj občina ni odkupila sosednjih parcel in nato šla v prodajo sklenjenih zemljišč, pa je Bangijev pojasnil, da jih lastnik Serming oz. Koperinvest ni želel prodati, občina pa v konkretnem primeru ni imela možnosti razlastitve. Kot je dodal, sicer inštrument razlastitve s strani občine v praksi predstavlja kompliciran in dolgotrajen postopek. V konkretnem primeru bi začetek postopka razlastitve pomenil, da projekt obrtne cone še dolgo ne bi bil realiziran.
Tožilko Janjo Hvala pa je zanimalo, čigav je bil predlog, da se občinsko zemljišče proda tistemu, ki bo izkazal možnost, da lahko gradi na tistem območju. Kot se spominja Bangijev, se je tak predlog izoblikoval na delovnih sestankih z odvetnikom Francijem Matozom.
Po mnenju tožilstva so bili namreč poleg cene zemljišča sporni tudi pogoji za nakup občinskih zemljišč na Srminu, saj naj bi ustrezali le Sermingu.
Predsednica sodnega senata Meri Mikac je Bangijeva soočila tudi z elektronsko korespondenco med njim in cenilcem Rajkom Srednikom. Ta je v elektronski pošti Bangijevu med drugim sporočal, da "bi predlagal" določeno cenitev. Predstojnik občinskega urada za okolje je navedel, da jim je Srednik najbrž posredoval neko informativno vrednost, ker ni imel še dokončno izdelane cenitve.
Predsednica senata je Bangijevu nato predložila še dve Srednikovi sporočili elektronske pošte, v katerih je ocenjena vrednost zemljišč v enem tednu zanihala s 168 na 134 evrov na kvadratni meter. Na vprašanje, kako si to razlaga, je Bangijev ocenil, da je verjetno vmes prišlo do spremembe nekaterih elementov cenitve.
Sicer pa po njegovih besedah niti župan Boris Popovič niti direktorica občinske uprave Sabina Mozetič nista bila seznanjena z ocenjenimi vrednostmi zemljišč, vse dokler ni bilo pripravljeno gradivo za sejo občinskega sveta.
Sojenje se bo nadaljevalo prihodnji petek, ko bo svoja vprašanja Bangijevu lahko postavil tudi Popovič. Ta je svojo odsotnost danes opravičil zaradi smučanja z družino, kar pa sodni senat ni sprejel kot zadovoljiv razlog za prestavitev naroka, ki so ga tako opravili v županovi nenavzočnosti.
Obtožnica Popoviča bremeni zlorabe položaja in pridobitve premoženjske koristi družbi Serming ob prodaji občinskih zemljišč leta 2007, Mozetičeva in Srednik pa sta obtožena pomoči pri storitvi omenjenega kaznivega dejanja.
