Pobudo so poleg Pahorja podpisali nekdanja predsednika ustavnega sodišča Peter Jambrek in Ernest Petrič, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti Tine Hribar in Niko Grafenauer ter profesor evropskega prava Matej Avbelj.
Omenjeni podpisniki ugotavljajo, da se je EU po več krizah, ki so jo doletele, znašla na prelomnici in nujno potrebuje nov zagon. Prav tako je treba po Pahorjevih besedah prekiniti malodušje, ki se je pojavilo s precejšnjo izgubo zaupanja v evropsko idejo, in mu postaviti alternativo. Slednje bi po mnenju podpisnikov omogočil prav sprejem nove ustave, katere osnutek so tudi predložili k pobudi.
Ideja za pripravo osnutka je po Petričevih besedah nastala med enim izmed sprehodov in pogovorov, ki sta jih imela z Jambrekom, samo besedilo pa je oblikoval Jambrek. Predstavljen je bil na mednarodni konferenci o novem ustavnem postopku za EU, ki je aprila lani potekala na Evropski pravni fakulteti, nato pa je pokroviteljstvo nad idejo prevzel predsednik republike Pahor.
Po Jambrekovih besedah je glavni moto osnutka predloga ustave ta, da je lahko EU zgolj uravnotežena unija nacionalnih držav, njihovih civilnih družb in tržnih gospodarstev. Pri tem je pomembno zagotavljanje svobode znotraj EU in varnosti za EU ter pravičnosti za državljane EU.
Slednje po Avbljevih besedah ne pomeni, da želijo z novo ustavo ustvariti združene države Evrope po vzoru ZDA, še manj "neko federacijo" po vzoru nekdanje SFRJ, "ampak EU, ki bo nedržavna federacija, temelječa na vrednotah ustavne demokracije, in bo služila temu, da ohranimo države članice, hkrati pa krepimo naše, evropske vrednote".
"Temeljna misel predloga je: Evropa varna in enotna navzven ter čim bolj avtonomna in sproščena navznoter," pa je osnutek povzel Petrič.
Osnutek predloga nove ustave EU, ki za zdaj obstaja zgolj v angleškem jeziku, ima sicer osem poglavij. Uvodnim določbam v preambuli sledijo poglavje z opredelitvijo EU kot unije nacionalnih držav in državljanov, poglavje o temeljnih pravicah, nato pa tri poglavja, ki urejajo po eno od treh vej oblasti (zakonodajno, izvršilno in sodno). Sledita poglavje o finančnem sistemu ter ključno sedmo poglavje, ki opredeljuje pristojnosti nacionalnih držav na eni in EU na drugi strani. Zadnje poglavje govori o splošnih in prehodnih določbah.
Po besedah Grafenauerja je osnutek prispevek k temu, da začutimo Evropo kot našo in z zgodovinskega vidika kot edino možnost, pri čemer podpisniki upajo, da bo njihova pobuda v EU naletela na posluh.
Hribar pobudo vidi kot priložnost, da z njo ne samo spremenimo ustavo EU, pač pa tudi sprožimo preporod Evrope. Kajti, kot ugotavlja Pahor, ne smemo oklevati in čakati. "Mi smo tisti, ki moramo dati odgovor, nihče drug," je pozval.
