Sobotka je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Die Welt dejal, da si Dunaj želi ohraniti nadzor na svojih, notranjih mejah povezave, "dokler EU ne bo sposobna varovati svojih zunanjih meja".
"Za vprašanje notranje varnosti je ključno vedeti, kdo prihaja k nam. Ko gre za to, nikakor nisem pripravljen tvegati," je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA dodal Sobotka. Za podaljšanje mejnih kontrol po februarju se je ob božiču izrekel tudi nemški notranji minister Thomas de Maiziere. "V vsakem primeru za štiri mesece. V tem trenutku ne vidim konca," je za časnik Bild am Sonntag povedal de Maizire.
Med 26 članicami območja schengna, med katerimi je večina članic EU, dejansko velja prost pretok ljudi. A ob begunski krizi je jeseni 2015 več držav uvedlo nadzor na svojih mejah, ki jih odtlej vedno znova podaljšujejo. Zadnje podaljšanje ima rok do sredine februarja.
Po mnenju Sobotke pa bi bila vrnitev v schengen mogoča le ob vseevropski rešitvi vprašanja varovanja meja. Sam ne vidi, da bi se kaj takega lahko zgodilo do februarja. Pri uveljavitvi svojih načrtov namerava Sobotka tesno sodelovati z drugimi članicami EU. "Nujnosti mejnih kontrol po februarju ne vidimo le v Avstriji. Moji številni evropski kolegi so potrdili naše stališče," je dodal.
Sobotka je obenem ponovil, da se bo obdržala tudi lani določena sporna zgornja meja števila sprejetih prošenj za azil, za katero se je odločila vlada na Dunaju. Pri tem se je dotaknil tudi nevarnosti terorizma v Evropi in dejal, da je v Evropi na tisoče migrantov, ki so se pred leti potuhnili. "Jasno je, da to prinaša ogromno varnostno tveganje, česar kot odrasle in stabilne demokracije ne moremo več trpeti. Evropa mora v zvezi s terorizmom hitro sprejeti prave zaključke," je dodal.
Avstrijski obrambni minister je medtem v dokumentu, do katerega se je danes dokopala nemška tiskovna agencija dpa, predlagal, da bi EU omejila priseljevanje tako, da bi onemogočila vlaganje prošenj za mednarodno zaščito na svojih tleh. Namesto tega naj bi vzpostavila centre za vlaganje prošenj za azil zunaj svojega ozemlja.
"To bi rešilo življenja in omejilo organizirano tihotapljenje ljudi," je zapisal Doskozil. V teh novih centrih bi uradniki EU v hitrem postopku odločili, kateri izmed prosilcev dejansko potrebuje azil, še izhaja iz njegovega dokumenta, ki kot potencialno lokacijo omenja Niger, drugih držav pa ne našteva. Migrante, ki bi v tovrstnih centrih prišli skozi sito, bi premestili v države EU.
Doskozilovo besedilo posredno priporoča zgornjo mejo števila prosilcev za azil za celotno EU, ko piše, da ima vsaka država omejene kapacitete, prek katerih integracija ni več mogoča. Kot ob tem dodaja dpa, EU doslej ni uspelo uresničiti usklajene migracijske politike, saj nekatere članice povezave, predvsem na vzhodu, zavračajo sprejetje večjega števila beguncev.
Evropska agencija za varovanje zunanjih meja Frontex je medtem danes objavila številke, ki kažejo, da je lani v Evropo prišlo manj migrantov kot v letu 2015. Številka je padla za skoraj dve tretjini na 364.000. Upad števila prihodov v Grčijo je tako prevladal nad njegovim povečanjem v Italiji.
Kljub temu upadu pa je lani okoli 123.000 migrantom še vedno uspelo potovati po t. i. balkanski begunski poti iz Grčije v Zahodno Evropo, je še sporočil Frontex.
