Ljubljanski Inštitut za strateške rešitve izpostavlja problem populizma v letošnjih analitičnih predvidevanjih politično-družbenih in gospodarskih trendov, ki jih je pripravil za sedem držav zahodnega Balkana in Slovenijo ter jih strnil v poročilu z naslovom Strategic Foresight 2017: Obvladovanje izzivov pri mednarodnem poslovanju.
"Populizem ni omejen zgolj na brexit in ameriške volitve, kjer je bil izvoljen predsednik z izrazito populističnim nastopom, temveč ogroža temelje mednarodne skupnosti, vključno z EU," je opozoril direktor inštituta Tine Kračun in dodal, da bodo posledice populizma pomembno vplivale na gospodarsko okolje. Podjetja morajo biti po njegovem mnenju na spremenjene okoliščine pripravljena.
O populizmu kot osrednjemu dejavniku negotovosti so govorili tudi na današnji okrogli mizi, ki jo je v Ljubljani pripravil inštitut. Sogovorniki so pri tem ugotavljali, da populizem v mednarodnem poslovnem okolju ne prinaša zgolj tveganj, pač pa tudi priložnosti ter izzive.
Janez Škrabec iz Rika je povedal, da vidi Trumpovo ženo Melanio, prvo Slovenko v Beli hiši, kot veliko priložnost za Slovenijo. "Odkar imamo Slovenci prvo damo, se odnos ameriških poslovnih partnerjev spreminja nam v prid," je dejal in dodal, da je zdaj bistveno lažje delati z Američani, Riku pa se obetajo tudi nove poslovne priložnosti.
Podobno je dejal Denis Mancevič iz skupine Sij. Kot je pojasnil, je Sij v ZDA našel svojo tržno nišo, kjer ni veliko ameriških ponudnikov, zato v Trumpu ne vidi grožnje. "Bistveno bolj bi moralo skrbeti kitajske jeklarje," dejal.
Toni Balažic iz Mercatorja si od populističnega nastopa novega ameriškega predsednika obeta pozitivne posledice. Tamkajšnja podjetja so ponovno začela vlagati v ZDA, njihova gospodarska rast je velika, dolar se krepi, izboljšujejo odnose z Rusijo, to pa ima pozitiven vpliv na Evropo, je dejal.
Sergej Simoniti iz Agencije za zavarovalni nadzor je manj optimističen. Kot je opozoril, populizem prinaša negotovost - brexit bo oslabil EU, zaradi česar se bo zmanjšala konkurenčnost v svetu, Trump pa bo postavil ovire za druge države, je opozoril.
Ob tem je Simoniti opozoril na še eno obliko populizma, značilno za Slovenijo, in sicer nacionalni interes. Vprašanje, ali je treba privatizirati ali pa mora ostati v lasti države, je populizem "par excellence", je poudaril in menil, da se argumenti, ki se navajajo v prid državnemu lastništvu, zelo populistični.
Balažic iz Mercatorja v hrvaški lasti in Mancevič iz Sija v ruski lasti sta temu pritrdila. Blaž Brodnjak iz NLB pa je na vprašanje, ali tudi on pred prodajo banke že čuti populizem, ki se mu reče nacionalni interes, odgovoril zgolj: "Banka si zasluži in potrebuje odgovornega lastnika."
Inštitut za strateške rešitve sicer v letošnjem poročilu ugotavlja, da se bo v letu 2017 pozornost od sprejemanja ukrepov za okrevanje gospodarstev usmerila v sprejemanje ukrepov za dvig kakovosti življenja. To je vidno tako na Hrvaškem kot tudi v Srbiji, ki v luči dobrih gospodarskih obetov iščeta rešitve za boljši jutri svojih prebivalcev.
Če bodo države uspešne pri sprejemanju ukrepov za spodbujanje zaposlovanja, zniževanje revščine in posledično dviganja kupne moči, to na inštitutu vidijo kot glavno priložnost za družbeno-gospodarski razvoj v letu 2017.
Glede investicijskih okolij držav na zahodnem Balkanu inštitut ugotavlja, da ta ostajajo v letu 2017 zmerno negotova, zmerno stabilno investicijsko okolje bosta imeli zgolj Slovenija in Hrvaška. Slovenija ima med analiziranimi državami najbolj stabilno, Kosovo pa najmanj stabilno investicijsko okolje.
Drugi del publikacije išče dobre prakse slovenskih izvoznikov. Inštitut je identificiral 15 izvoznih trgov zunaj meja EU, na katerih Slovenija proda več, kot bi pričakovali na podlagi ekonomske teorije. Med temi se je Slovenija najbolje odrezala na ruskem tržišču, sledijo pa bosansko, ameriško, švicarsko in turško. Prostor za krepitev slovenskega izvoza pa inštitut vidi predvsem v Indiji in na Kitajskem.