Zgodba okoli Teša 6 se je vsake tri mesece prilagodila potrebam, je povedal nekdanji državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor, pristojen za energijo, in nekdanji predsednik nadzornega sveta HSE.
Teš je na prehodu vlad Janeza Janše in Boruta Pahorja podpisal rezervacijsko pogodbo, takrat je bil po Golobovem mnenju še vedno možen umik. "Teh 25 milijonov evrov smo izgubili v vsakem primeru," je dejal in pojasnil, da se ta denar ob rezervaciji ni štel v kupnino.
Konec 2008 se projekt ni ustavil, šele takrat je začel dobivati prave pospeške, je ocenil in dodal, da čim projekt prebije eno milijardo evrov, ga je vedno težko ustaviti. Z naložbo se je nadaljevalo tudi takrat, ko je bilo jasno, da razmere na trgu tega ne dopuščajo. Leta 2011 so bile pogodbe podpisane, druge poti kot nadaljevanje ni bilo, edini način za umik bi bila sporazumna razveza.
Ko je bila postavljena strokovna rešitev za Teš 6, leta 2006, ta po njegovih besedah ni bil mišljen kot nadomestni blok, saj nadomestek sledi obstoječemu stanju. Ključna napaka v celotnem projektu je bila po njegovi oceni odločitev, da se gre v povečanje moči bloka.
Glede cene premoga, 2,25 evra za gigajoul (GJ), je povedal, da je bil praktično do odločitve o podpisu starševske pogodbe temelj za to ceno en list papirja brez nobenih podlag. "Tako kot nihče ni resno mislil, da se ustavita bloka štiri in pet, ni resno mislil s ceno premoga," je dejal in dodal, da je bilo "čudnih papirjev" kar nekaj.
Golob je spomnil, da je predsednik vlade januarja 2009 imenoval strateški svet za energetiko, v njem so bili strokovnjaki vseh polov. Svet je že na prvi seji odprl vprašanje Teša 6, ko se je ugotovilo, da bo to vprašanje odprto, so prišli v navzkrižje s takratnim ministrom, pristojnim za energijo, nato je bil svet pasiven kako leto, znova se je sestal 2010, ko so bile vse prve zavezujoče pogodbe z Alstomom že podpisane.
"Ko smo to ugotovili, smo si dovolili, da smo kot majhna večina nastopili proti projektu," je dejal in pojasnil, da je bila seja sveta nato prekinjena, nekateri člani so zahtevali nadaljevanje seje, a do tega ni prišlo. Ob tem je ocenil, da se je takrat uradna politika iz projekta umaknila in mu dala zeleno luč skozi pasivno držo.
Golob je pri tem s prstom pokazal na Janeza Kopača, ki da je mnenje o projektu spremenil, ko se je zamenjal minister. Kopač je kot direktor direktorata za energijo po njegovih navedbah do trenutka, ko je bila stvar čez točko brez povratka, namenoma poskrbel za to, da se politika ni mogla izreči o projektu.
Nekdanji direktor direktorata za energijo Julijan Fortunat je medtem preiskovalni komisiji povedal, da je vodil komisijo, ki jo je imenoval takratni minister Zvonko Černač. "Takrat je bila dilema, ali nadaljevati ali prekiniti s projektom. Osebno sem prepričan, da je bilo prav, da se je investicija nadaljevala, ob pogojih, ki so bili takrat postavljeni in priporočilih, ki jih je komisija postavila," je dejal.
Komisija je pred odločanjem o državnem poroštvu za 440-milijonsko posojilo Evropske investicijske banke po njegovih besedah postavila par sider, ki so zaustavila erozijo višanja vrednosti investicije. "Če poroštva ne bi dali, je moja ocena, da bi bile posledice za HSE neslutene," je poudaril in dodal, da je bil s poroštvenim zakonom postavljen nek limit.
Glede cene premoga 2,25 evra za GJ je dejal, da ni imel resnega razloga, da ne bi verjel pogodbi, ki je bila podpisana. Če bi dobili jasen signal, da ta cena ni dosegljiva, bi se verjetno zadeva po njegovi oceni drugače zavrtela. "Težko bi se v tistem trenutku odločali za ustavitev investicije," je še poudaril Fortunat.
