Kot je v četrtek odločilo ustavno sodišče, določbe novele zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris obveznosti v leta 2013 podržavljenih bankah, niso v neskladju z ustavo. Je pa neskladje ugotovilo v delu, ki ni omogočal učinkovitega sodnega varstva.
"Dosegli smo pomembno zmago," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani komentiral predsednik VZMD Kristjan Verbič. Predmet obravnave ustavnega sodišča so bile določbe zakona o bančništvu, ne pa odločbe Banke Slovenije, ki so pripeljale do razlastitev in šele zdaj se po Verbičevih besedah razlaščencem odpira možnost, da se poslužijo pravnih sredstev in se preizkusi, ali so bile odločbe Banke Slovenije zakonite.
"Ustavno sodišče ni potrdilo izrednih ukrepov Banke Slovenije, ampak se je od njih izrecno distanciralo," je dejal Verbič, ki je prepričan, da bodo nadaljnji postopki pokazali, da ukrepi centralne banke niso bili zakoniti.
"Odločba ustavnega sodišča kaže, da so ključna določila zakona padla," je dodal odvetnik razlaščencev Miha Kunič. "Pravica do pravnega sredstva ni neka puhlica, ustavno sodišče je razlaščencem dalo možnost, da se ponovno preveri celotna sanacija bank v letu 2013," se je strinjal z Verbičem.
V VZMD so prepričani, da bodo razlaščenci lahko po sodni poti dokazali, da si zaslužijo vračilo v banke vloženih sredstev v celoti. Vse oškodovance pozivajo, naj se vključijo v postopke, pri čemer si prizadevajo, da jih to ne bo dodatno finančno obremenjevalo.
Vračilo pričakujejo od poslovnih bank, ki so bile deležne državne pomoči. Kot je dejal prvopodpisani pod zahtevo za oceno ustavnosti izbrisa Tadej Kotnik, so namreč povsod banke tiste, ki morajo plačati, če so s takšnim posegom oškodovale imetnike oz. pridobile korist. "Vsa sredstva, ki jih je treba vrniti razlaščenim vlagateljem, so že pri bankah in davkoplačevalcem ne bo treba vrniti niti evra," je dodal Verbič.
Kotniku se zdi smiselna kolektivna tožba. Sicer se lahko zgodi, da tisti, ki lahko plača najboljšega cenilca, zmaga, tisti, ki si tega ne more privoščiti, pa izgubi, je menil.
Verbič je napovedal tudi, da bodo v VZMD zahtevali osebno odgovornost in sankcioniranje odgovornih za to, da je prišlo do neustavnosti in škodljivih posledic za Slovenijo. Na vprašanje, kdo so ti ljudje, je Kotnik kot tri najbolj odgovorne navedel takratno "domačo trojko": predsednico vlade Alenko Bratušek, guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca in finančnega ministra Uroša Čuferja.
