Vlada je septembra za dva meseca podaljšala veljavnost uredbe o oblikovanju cen 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, odločitve glede liberalizacije cen omenjenih pogonskih goriv ob avtocestah pa ni sprejela, ker na seji ni bilo odločevalcev z ministrstva za finance.
Medtem se ceni 100-oktanskega bencina in kurilnega olja oblikujeta prosto na trgu, vlada se je namreč za delno sprostitev cen naftnih derivatov odločila aprila.
Kot je danes dejal Miha Kordiš (ZL), gre Slovenija po poti deregulacije, čeprav se ta zaradi finančnega ministrstva uvaja počasneje, kot bi si želeli na gospodarskem ministrstvu. "Tako kot številni drugi gospodarski ukrepi v Sloveniji se tudi deregulacija cen naftnih derivatov gradi na mantri prostega trga, čeprav bo imela ta dokazano negativne učinke," je poudaril.
Ob tem je spomnil, da je za ZL deregulacija problematična z več vidikov. Prvi je javnofinančni, na katerega opozarja tudi finančno ministrstvo: manj pobranih trošarin lahko ogrozi stabilnost proračuna.
Analize po njegovih besedah kažejo, da bi proračun ob popolni deregulaciji izgubil med 40 in 60 milijonov evrov letno, medtem ko bi distributerji pridobili med 40 in dobrih 80 milijonov evrov dodatnih prihodkov zaradi dviga marž. Če bi distributerji z dvigom marž nadomestili ukinjeno subvencijo za dodajanje biogoriv, bi se lahko izpad povečal za dodatnih 38 do 42 milijonov evrov.
"In to naj bi se dogajalo v času varčevanja in največjega zmanjševanja dolga, kar bi pripeljalo še do večjega minusa, do 100 milijonov evrov prihodkov izpada," je dejal.
Deregulacija je problematična tudi zato, ker naj bi se cene naftnih derivatov po sprostitvi cen zvišale. V ZL pričakujejo, da se bodo najbolj povišale na mestih, kjer je že danes prodaja najvišja, torej ob avtocestah, trgovci pa bodo lahko večkrat dnevno spreminjali cene.
Državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Eva Štravs Podlogar je poudarila, da se na ministrstvu zavzemajo za konkurenčno gospodarstvo in svobodno delovanje podjetij na trgu.
"Menimo, da je zdaj čas, da se postopoma deregulirajo tudi cene naftnih derivatov," je poudarila in dodala, da manjšega dviga marž ni mogoče izključiti, ne pričakujejo pa pretiranega dviga. Po liberalizaciji trga medtem pričakujejo vstope novih trgovcev na trg.
Na ministrstvu sicer spremljajo cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, ugotovili so, da v obdobju po sprostitvi cen ni prišlo do bistvenega zvišanja cen. "Te se gibljejo v skladu z napovedmi in pričakovanji," je poudarila državna sekretarka in dodala, da ima morebiten dvig marže le majhen vpliv na končno ceno naftnih derivatov.
Da je temu tako, je pritrdila tudi predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Marža namreč v strukturi maloprodajne cene predstavlja le pet do šest odstotkov. "Vsi trgovci iz svoje marže plačujejo stroške, ki se oblikujejo po tržnih pogojih, kot sta npr. transport in skladiščenje," je dodala. Ob tem je zavrnila tudi trditev ZL, da je prodaja ob avtocestah največja - tam se po njenih pojasnilih na letni ravni proda okoli 30 odstotkov vseh pogonskih goriv.
Predsednica Zveze potrošnikov Slovenije Breda Kutin je medtem stopila v bran ZL, saj da ob dveh oligopolnih ponudnikih (Petrol in OMV Slovenija) ne gre pričakovati konkurence, ki bo nižala cene. "Pričakovati, da bomo imeli super konkurenco z nižjimi cenami, je totalna iluzija," je poudarila.
Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je spomnil, da so na ministrstvu do deregulacije zadržani, predvsem zaradi morebitnega vpliva na stanje v javnih financah.
