"Vprašanje je, kakšne bi bile posledice, če EU ne bi sprejemala trgovinskih sporazumov z drugimi svetovnimi partnerji, drugi deli sveta pa to bodo. Protekcionizem bo težko pripomogel h gospodarskemu razvoju," so navedli na GZS.
Ob tem so dodali, da pri tem seveda podpirajo tudi pogajalce pri njihovih težnjah zavarovati ključne evropske okoljske, socialne, varnostne in druge standarde.
Kanada sicer ne sodi med najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije, saj je na strani izvoza blaga bila v lanskem letu na 36. mestu, na strani uvoza pa na 42. mestu, vendar imajo v globalnem svetu takšni sporazumi velik pomen za gospodarstvo.
Slovensko gospodarstvo je zelo povezano z evropskim, kanadsko pa z ameriškim. Zato so posredni učinki sporazuma za vsa evropska podjetja, s tem pa tudi neposredno in posredno za slovenska, dobrodošli, so zapisali na GZS.
Po uveljavitvi sporazuma naj bi podjetja iz EU pri izvozu v Kanado plačala pol milijarde evrov manj dajatev, carinski postopki na meji bodo precej bolj preprosti, predstavniki podjetij bodo začasno lahko vstopali v Kanado brez poslovnih delovnih dovoljenj, predviden je tudi postopek za medsebojno priznavanje delovnih in poklicnih kvalifikacij.
Sporazum odpravlja carine za več kot 99 odstotkov tarifnih postavk, pri čemer občutljivi kmetijski izdelki v okviru kvot - perutnina in jajca - ne bodo predmet liberalizacije, so izpostavili. Sporazum bo poleg tega znižal stroške testiranja proizvodov in pridobivanja produktnih certifikatov za izvoznike.
